Znameniti Piran

Slovenska obala je zelo kratka in smo lahko hitro na enem ali drugem koncu, s tem se ponuja možnost, da si jo seveda lažje ogledaš, tudi če si krajši čas na morju.
Piran je eno tistih mestnih naselbin, ki si jo je vredno ogledati… in iz Izole, kjer običajno bivam (moram priznati, da kar pogostokrat), je do Pirana redna avtobusna povezava, ki sem jo seveda tudi večkrat izkoristila. Avtobus se sicer ustavi v Portorožu, od koder je pešačenje do Pirana ena opcija … ki je prav prijetna … navsezadnje zakaj pa ne, pot se namreč vije ob obali in zna biti zelo zanimiva, če pa kdo ne želi pešačiti celotno pot, pa je na voljo mestni prevoz oziroma turistični vlak.

Na poti do Pirana se že od daleč vidijo značilne primorske stavbe, pred katerimi stojijo ogromne skale za zaščito pred visokimi valovi, rt pa se zaključi s cerkvijo Marije Zdravja in svetilnikom. Sredi Pirana se visoko nad stavbami bohoti večja cerkev … cerkev svetega Jurija, katere zvonik je znamenitost mesta in od koder je lep razgled na celoten Piran z okolico.

Direktno pod cerkvijo je Tartinijev trg (trg so poimenovali po rojaku, velikem violinistu in skladatelju Giuseppe Tartini).
Na tem trgu se čez leto dogajajo prireditve, tako smo na enem od izletov v Piran naleteli na prireditev imenovana Tartinijada… dogodek, ob katerem številni glasbeniki različnih starosti izvajajo Tartinijevo glasbo…

Ker je Piran srednjeveško mesto je seveda sprehod po ulicah zanimiv. Skozi staro mestno jedro se v zelo ozkih uličicah prebijamo kot v labirintu, vsekakor pa dajejo čar preteklosti, obrobje mesta pa je pokrito s številnimi tavernami, kavarnami in restavracijami, kjer lahko aktiviramo naše brbončice in se prepuščamo gurmanskim užitkom.

Sprehod po mestecu, posedanje v kateri od kavarn in ogled kakšne znamenitosti … čas ob tem hitro mineva in običajno se je naša pot nadaljevala … oziroma se je vračala nazaj … proti Portorožu seveda do avtobusne postaje … in tudi tam je bilo potrebno predhodno narediti še kakšen ovinek …

Ali ste vedeli….?

Tartinijev trg je bil do druge polovice 19. stol. pristanišče za čolne in manjša plovila, t.i. mandrač. Leta 1894 so ga zaradi več razlogov zasuli in nastala je tržna ploščad, okoli nje pa so postavili meščanske stavbe, med njimi tudi Benečanko, ki se je še edina ohranila v prvotni podobi. 

Več o mojih obiskih na naši obali najdete TUKAJ

Če ste doma ali na dopustu … vzemite si kakšen dan za preprosto potepanje … po mestu … v naravi … kjer vam je pač zanimivo … in imejte se skrajno lepo.

Prisrčen pozdrav do naslednjič … Ljubica