Amoopi Bay

Na otoku Karpathos je bila mestna plaža v Pigadiji sicer zelo velika, saj se je razprostirala kar dobra dva kilometra v zalivu, ob katerem so stali tudi večji hoteli z urejenimi predeli plaže, opremljenimi z ležalniki, vendar to ni bilo tisto, kar sem iskala … »Glede na to, da sem na gršem otoku, se želim kopati na plaži, kjer odseva turkizno-morda barva.!!!« … sem premlevala v glavi.
Ob prihodu na otok Karpathos smo se zapeljali najprej do letovišča Amoopi, kjer je iz avtobusa izstopilo nekaj turistov, takrat smo od daleč lahko videli čudovito plažo … torej, gremo jo pogledat od blizu.
Ker je bila med Pigadio in letoviščem Amoopi redna avtobusna povezava, je bila to najugodnejša rešitev.
Tako kot Pigadia se tudi Amoopi nahaja na vzhodnem predelu otoka in se razprostira v več manjših zalivih, kjer so različne plaže … prodnate ter peščena … vse s kristalno čistim morjem.

Ob obali je bila speljana lepo urejena pot … ta je vodila do ogromne skale, ki je štrlela iz vode. Potka se je počasi vzpenjala malce višje nad morjem in ponujala razgled na večji del okolice, kjer je bilo videti nekaj manjših hotelčkov, med njimi sem opazila tudi novogradnje … »letovišče se torej širi« sem pomislila … sicer pa to ni bilo gosto naseljeno letovišče. Tam je stala še cerkvica, zraven nje kavarna-slaščičarna in ob večji plaži taverna in manjša trgovinica. Morda je stala kje še kakšna kavarna, ki pa je takrat nisem opazila.
Skratka, med vsemi ponujenimi plažami je bila seveda zame tista peščena prava izbira. Čeprav je bila plaža polna in ležalniki zasedeni do zadnjega, tako da nisi uspel priti do njega (razen, če si imel ogromno srečo), me to ni motilo … videla sem le peščeno plažo in turkizno morje.

Plaža v Amoopiju je bila resnično čudovita. Svetla peščena mivka se je postopoma spuščala pod morsko gladino, prekrasna barva morja pa je vabila na plavanje.
Zaradi plitvine je bilo potrebno narediti precej korakov v morje, saj je bila voda še po nekaj metrih zelo plitka. Mehka mivka se je v vodi ob vsakem koraku prijetno gnetla med prsti nog, čista voda pa je ves čas dopuščala pogled na morsko dno, kjer sem lahko videla odsev sončne svetlobe, ki se je poigravala pod vodno gladino. Voda je bila ravno prav topla (tik ob plaži morda že malce preveč ogreta), v globini pa so se občasno občutili hladnejši valovi, ki so jih prinašali morski tokovi. Mini blazinica za »lebdenje« na morski gladini je bila zame obvezen del opreme in tokrat sem jo izkoristila, kolikor se je pač dalo, ampak sonce me je sčasoma pregnalo v senco … pod ležalnik, ki pa ni bil ravno v veliko pomoč, saj je bilo pod njim prav tako zelo vrooooče.
Ob plaži je bila pokrita restavracija … seveda nabito polna, saj je bila hkrati (poleg seveda prijetno hladne pijače) tudi pribežališče pred žgočim soncem, čeprav je bilo vroče povsod … mislim resnično zelo vroče.
Ta dan je mineval ob poležavanju in vsestranskemu srkanju opojnosti čudovitega morja. Vse skrbi so bile tisti trenutek pozabljene, obstajali so samo tisti trenutki … tisti dan, kar je seveda prijalo vsem čutom, kar jih premorem.

… več naslednji petek …

… do takrat pa prisrčen pozdrav … Ljubica

PS: Plaža je zaradi oblike zelo primerna za majhne otroke, saj se lahko igrajo v plitvini, ki je je dovolj. V odmaknjenem predelu, kjer se prične globina, pa so občasno tudi močnejši tokovi, tu pa previdnost ni odveč.

Nazaj