Category Archives: Moja potovanja

Opis osebnih izkušenj na posameznih destinacijah.

Osebna doživetja … Slovenija – Olimje

OLIMJE … idilična vasica na Kozjanskem

Tokrat se bom podala po slovenskih »zelenih« poteh … po čudoviti pokrajini na Kozjanskem.

Med hribčki se nahaja majhna, idilična vasica Olimje, ki nam obiskovalcem ponuja tisto pristno domače vzdušje v objemu bujne zelene narave, kjer se lahko na eni strani predajamo užitkom neokrnjene narave, hkrati pa lahko vidimo in doživimo pestro turistično ponudbo.
Vasico obdajajo zeleni grički, poraščeni z gozdiči, ceste pa nas popeljejo do različnih turističnih objektov.
Vasico Olimje sem že pogostokrat obiskala, saj je nekakšen »Kozjanski biserček«, kjer se lahko prijetno sprostiš in uživaš v vseh pogledih.
Tudi mladi pari svoj »tisti« dan radi preživijo v tej idili in svoj »Da« izrečejo v tukajšnji prečudoviti cerkvici.... zabavo pa mnogi nadaljujejo kar na bližnjem gričku, imenovanem Jelenov greben.

V osrčju Olimja stoji nekoč grad, danes veličastni Minoritski samostan s tretjo najstarejšo lekarno v Evropi, ob njem pa je čudovita baročna cerkev Marijinega Vnebovzetja s temnejšo notranjostjo  … s črnim oltarjem in z zlatimi kipci.
Zunanjo sivo-belo podobo samostana v poletnih dneh krasi živobarvno okensko cvetje, zeleno okolico pa dopolnjuje botanični vrt, kjer lahko vidimo več kot 200 različnih vrst zelišč, ki so jih označili z imeni, tako se z lahkoto seznanjamo z njimi.
Pred samostanom se ob potki bohoti dišeča sivka, za leseno ograjico pa lahko občudujemo bogato obložen zeliščni vrt.
Do velikih »grajskih« vrat samostana vodi širok most, ob njem pa je manjši ribnik, v katerem se poigravajo zlate ribice.

Prehod v samostan je ves dan odprt in nas vodi do notranjega dvorišča mimo zeliščne lekarne (z raznimi čaji, zeliščnimi pripravki, tinkturami, mazili… )  in iz notranje strani je vhod v staro lekarno.
Stara lekarna naj bi izhajala iz 17. stoletja ob ustanovitvi Pavlinovega samostana, obokane stene sobe stare lekarne pa krasijo (obnovljene) čudovite starodavne freske iz 18. stoletja.

V neposredni bližini se nad samostanom razprostirajo obsežni travniki, na katerih se pase jelenjad in srnjad, med njimi po novem tudi mogočni mufloni … na vrhu griča pa stoji domačija Jelenov greben, ki s svojevrstno ponudbo divjačinske in gobje specialitete vabi turiste na gurmanske užitke, z domačimi sladkimi in slanimi izdelki pa na pokušine, ki jih bodo po novem izvajali tudi v novem “Proizvodno-turističnem centru”, nedaleč vstran od omenjene domačije. V domači vinoteki se izvajajo degustacije priznanih slovenskih vin … v trgovini pa si lahko pred odhodom (ali pa že vmes) izberemo med doma narejenimi izdelki zase, za družinske člane ali za prijatelje , tu pa je še možnost nočitev, da lahko vse omenjene užitke dlje časa podoživljamo … in se seveda pustimo razvajati še kako drugače…

Pot do Jelenovega grebena vodi med pašniki, na katerih nas obiskovalce preseneti čreda že skoraj udomačenih živali, katere s paketkom koruze dokaj hitro prepričamo, da se nam popolnoma približajo, kar za mnoge obiskovalce predstavlja čudovito doživetje … te živali so namreč navajene jesti celo iz rok. 

Večja turistična kmetija Jelenov greben ima res veliko vsega … in v omenjeno restavracijo, v kateri se dnevno vrsti množica turistov, da okusijo domače specialitete, sva ob najinem prvem obisku te domačije po obhodu zavila tudi midva … na divjačinski golaž seveda, da ga preizkusiva. … in bil je odličen.

V bližnji okolici je še več različnih turističnih ponudb … manjša pivovarna Haler, ki se ponašajo s svojim lastnim svetlim in temnim pivom, pri Amonu skrbijo za navdušence golfa, imajo pa tudi zanimivo ponudbo … ekološke česnove izdelke. Pa še nekaj za vse sladkosnedce … v neposredni bližini samostana stoji čokoladnica z bogato ponudbo sladkih dobrot. Do nje vodi potka od samostana naprej mimo botaničnega vrta, čez majhen mostiček in že smo pri čokoladnici.

Za otroško veselje je dodatno poskrbljeno še v gozdiču, 1 km naprej od samostana, tam se namreč nahaja pravljična dežela »Koča pri čarovnici«.

Celotna vasica je med seboj zelo povezana … tudi s turističnim vlakcem, ki nas popelje od samostana do 4 km oddaljenih term Olimje.

Skratka, obisk idilične vasice iz srca priporočam … tu je namreč za vsakogar nekaj … za stare in mlade …
In če smo že pri pravljičnih deželah …  zame je pravljična dežela celotna pokrajina.

Ali ste vedeli?! …
Vasica Olimje je prejela zlato medaljo za najbolj urejeno vas Evrope 2009 na tekmovanju Entdente florale.

… do naslednjega petka …

… prisrčen pozdrav in obilo poletnega sončka želim … Ljubica

Osebna doživetja … Slovenija – Postojnska jama

Postojnska jama

Kraške jame so se mi vedno zdele zelo zanimive, kajti ob zavedanju, da so se čudovite podzemne podobe oblikovale tisočletja in se še vedno spreminjajo in oblikujejo, lahko resnično rečemo, da to ni kar tako. Slovenija je glede tega precej bogata, saj lahko najdemo kar nekaj kraških jam, med njimi tudi nekaj večjih, največja in seveda najbolj znana je Postojnska jama. Prvič sem jo obiskala v otroštvu, ampak kot otrok gledaš na vse precej drugače in to jamo sem želela podoživeti še enkrat sedaj, kot odrasla oseba … in sem jo.
Obisk Postojnske jame je bil seveda v sklopu izleta, ki je poleg drugih zanimivosti zajemal še Predjamski grad, o katerem bom napisala v prihodnje.

Skratka … prispela sva v Postojno, se sledila tablam in naprej do parkirišča ter se nato peš usmerila v smeri proti hotelu Jama, kjer je tudi vhod v kraško jamo. Prišla sva do majhne utice, kjer so prodajali vstopnice in se odpravila naprej po urejeni poti, ki je vodila proti hotelu in seveda vhodu v Postojnsko jamo.
Tam so že čakali vodiči, ki so nas kasneje po skupinah popeljali v jamo in nam v različnih jezikih opisovali posamezne zanimivosti.
Takoj ob vstopu je pred nami že stal vlakec, s katerim smo se nato odpeljali v podzemni svet.

Hja… zanimivo se je bilo voziti mimo vseh tistih tako imenovanih stalagmitov in stalaktitov ter seveda raznoraznih stebrov. Z vlakcem smo vijugali mimo vseh tistih podzemnih lepot in nato prispeli v večjo podzemno dvorano, kjer smo izstopili in se naprej napotili peš. Naša peš tura je trajala kar nekaj časa in celotno pot videli resnično občudovanja vredne naravne prizore, poudarjene s svetlobnimi efekti. Veliko besed ni potrebnih, ker povedo fotografije vse.

V Postojnski jami živijo poleg raznih podzemnih bitij tudi človeške ribice. Seveda je te živali težko videti, čeprav so za ogled nastanjene v posebnih prostorih. Imeti moraš srečo, da jo vidiš, ker se rade skrivajo v zavetju.

Naša pot se je zaključila v podzemni dvorani ob železniški progi, od koder smo se z vlakom odpeljali proti izhodu Postojnske jame.

Doživetje jame je vsekakor edinstveno, vredno ogleda. Morda bi tukaj opozorila, da je v jami dokaj sveže in priporočam kakšno dodatno oblačilo.

V neposredni bližini imajo urejen še en vhod v manjši del jame, kjer je podrobneje predstavljena človeška ribica … nenavadno bitje iz podzemnega sveta. Tudi ta del jame sem si ogledala in jo seveda vsem priporočam, da jo vključite v svoj program ogledov.
Po zaključku sva se sprehodila naokoli še po tamkajšnji ponudbi izdelkov, produktov, spominkov in kulinarične ponudbe.

Ali ste vedeli:
– V tej jami je raziskanih več kot 24.000 metrov podzemnih rovov
– Temperatura v jami je konstantnih 8 – 10 °C
– Jame so v podzemlju precej globoke, najgloblja je 115 metrov
– V tem podzemnem jamskem sistemu živi rekordnih 115 jamskih vrst živali
– Postojnsko jamo so obiskovali že v 13. stoletju, kar pričajo jamski zapisi, turistični obiski pa so se začeli po letu 1818
– Letno si Postojnsko jamo ogleda okoli 700.000 turistov
– Železnica v jami je bila narejena leta 1872, prva takšna na svetu
– V Postojnski jami živi Človeška ribica, ki lahko preživi brez hrane do 12 let, starost pa dočaka do 100 let. Nekoč so jih imeli za zmajeve mladiče, kar pričajo zapisi iz 17. stoletja, verjeli so namreč, da so ta bitja zaradi videza zares zmajevi mladiči, kajti, v Postojnski jami naj bi živel strašen zmaj.

Po ogledu Postojnske jame se je najina pot nadaljevala do naslednje znamenitosti, nekaj kilometrov severo-zahodno od Postojne namreč stoji znameniti Predjamski grad in usmerila sva se seveda tudi tja … o tem pa v prihodnje.
Bodite lepo … in prejmite prisrčen poletni pozdrav!
… do naslednjič… Ljubica

Kam v vročih dneh…?

Kam na izlet v vročih dneh?

Poletje je več kot očitno tu … to nam dokazujejo temperature, ki se iz dneva v dan vzpenjajo na lestvici včasih že kar krepko čez 30 stopinj. Sonce nam že cel mesec pošilja žgoče žarke, pred katerimi pa se sedaj želimo čez dan vsaj malce odmakniti. Torej… kam se odpraviti v teh vročih dneh, če želimo na krajši izlet, nekam ven v naravo?

Obisk kakšne Kraške jame, ki se nahajajo globoko pod zemljo, so ta trenutek ena od odličnih rešitev za družinski izlet v vročih dneh, saj se lahko v njih zagotovo temeljito ohladimo. V Sloveniji se lahko pohvalimo z njimi, saj jih imamo kar nekaj … in naslednjič sledi opis ene največjih jam pri nas … Postojnske jame.

Hladna voda je to, kar nam v vročih dneh zelo prija in v tem so nekatere naše reke, kot so Soča, Kolpa in Krka na vrhu seznama z najhladnejšimi kopališči, saj se temperature voda pričnejo že nekje pri okoli 15 stopinjah, Soča že pri 10-ih …
… brrrr, to pa je mrzlo, če nam sonce sicer zagreje zrak na 35 stopinj, kajne?

Tudi kopanje v katerem od naših znamenitih jezer, kot je Bohinjsko ali v bajerjih, na primer v Šobčevem bajerju, nam bo ohladilo pregreta telesa.
Če pa želimo ostati na “suhem”, pa bodo tudi poti, ki vodijo ob izvirih rek, naše korake vsaj malo olajšale, saj nas bo hlad mrzle vode ves čas vsaj malce ohlajal. Noge si lahko pretegnemo na pohodu po kakšni kotanji ali kotlini, kjer vodijo poti pod gosto nasajenimi drevesi in še te s svojo senco dodatno pripomorejo k zmernejšimi temperaturami ali vsaj občutku po boljših temperaturnih pogojih. Med takšne poti sodi tudi Bistriški vintgar. Prijetna senca in potoček sta tisto, ob katerem bo lažji vsak korak.
Nad Bistriškim vintgarjem sem bila navdušena … opis o njem najdete TUKAJ.

Bodite lepo … in naj vam bodo počitniški dnevi čim lepši…
… prisrčen pozdrav do naslednjič … Ljubica