….. Osebna doživetja …..
Potovanja so sicer na splošno včasih bolj … včasih pa tudi manj obarvana z raznimi doživljaji. V nadaljevanju si lahko preberete moje dogodivščine iz te čudovite pokrajine … hkrati prilagam tudi podrobnejše opise nekaterih krajev, različne informacije, ki bi morda tudi vam lahko prišle prav, priložene pa so tudi fotografije z imeni krajev in znamenitosti… Vabljeni na branje!!

Trenutno se nahajate v rubriki “Moja potovanja”, kjer opisujem osebna doživetja iz obalnega dela Slovenije. Splošne informacije o Obali pa si lahko pogledate tukaj pod “Destinacije“

Vikend dopust na morju

V Sloveniji se lahko pohvalimo s koščkom morja, ki ga nekateri Slovenci, tisti, ki živijo malce bližje, kar pogosto izkoristijo za krajši izlet … vsi pa ne, sploh tisti, ki smo malce oddaljeni, ampak občasno pa se le zapeljemo do morja in se ga naužijemo …. no, vsaj jaz sem ena med njimi.

Za obisk obmorske pokrajine je prijetneje, če sije sonce, tako sem ujela sončne dni in se po dolgem času zopet odpravila na pot. Seveda je k mojemu potovanju botrovalo tudi to, da imam na primorskem bližnjega sorodnika … hja, priznam … imam pač privilegij.
Skratka … morje je tisto, kar me navdušuje že od nekdaj in glede na to, da se je slovenska obala zadnja leta precej »polepšala«, saj se je uredil marsikateri kotiček, je zato obisk toliko prijetnejši.


Moje bivanje je bilo v Izoli. Meni osebno je to mestece na slovenski obali najlepše in tukaj imam možnost bivanja. Dnevni sprehodi ob pristanišču ali med uličicami, posedanje v kavarni s pogledom na morje in seveda čas na plaži ob tako imenovanem svetilniku mi je bilo vsak dan v veliko veselje. To so trenutki, ki jih je potrebno srkati na polno … kot jaz temu rečem.
V Izoli je še ena plaža in sicer Simonov zaliv, vendar se meni osebno zdi tista plaža precej nagnetena, kar mi ni ravno najbolj všeč. Plaža ob svetilniku je sicer tudi polna, ampak glede na položaj plaže, ki je na mini polotočku omogoča več prostora v morju, ki se razteza naokoli…. skratka, ta plaža mi bolj ugaja.


V času mojega obiska je bil ravno praznik … Ribari Izola je praznoval 30 let, ob katerem so prižgali 300 bakel hkrati, te so zagorele v velikem obsegu okoli Izole … čudovit prizor. Rdeče-oranžni odtenki so odsevali čez marino, nahajali smo se namreč ravno tam na večernem pohodu. Seveda so nekaj trenutkov pred tem potekale priprave, saj so organizatorji morali vse pripraviti, tako smo videli in izvedeli, da se bo nekaj dogajalo. Prižgale so se bakle in vsi obiskovalci smo seveda z velikim zanimanjem opazovali … bilo je kratko in luštno.
(Posnetek z baklami si lahko ogledate TUKAJ)
Skratka, večer je bil čudovit, kot seveda tudi vreme in večerne urice so hitro minevale. Pa ne samo urice … tudi dnevi so hitro minevali in dan pred odhodom smo se odpravili malce naokrog, da si najdemo primerno mesto za nedeljsko kosilo… v zelo prijetni restavraciji z odlično hrano … o kateri vam bom več napisala naslednjič.
Nedeljski dan se je tako prevesil v večer, naslednji dan pa je bil dan odhoda domov.

Obmorsko mestece Izola
Moje nekajdnevno bivanje v Izoli ni bilo prvič, bilo je eno od mnogih … tako sem imela čast preživeti z bližnjimi, hkrati pa uživati v čudovitem obmorskem ambientu.
Čas sem preživljala različno, urice na morju si namreč ni težko popestriti na različne načine … tudi z raziskovanjem okolice, ulic, trgovinic, tavern, kavarn …

Ob večkratnih obiskih v nekaj letih sem Izolo malce bolje spoznala in hkrati videla spremembe, ki so se skozi leta dogajale. Moram priznati, da so spremembe pozitivne, sploh kar zadeva same plaže ob svetilniku, pa tudi v Simonovem zalivu je drugače, kot je bilo pred leti … spremenila pa se je tudi splošna ponudba za turiste, ta se je v zadnjih letih lepo razvila.
(Več splošnih informacij o Izoli in ostalih obmorskih mestih bo opisano v rubriki “destinacije”… to še sledi..)

Večerni obhodi turistov kot tudi domačinov so verjetno kar stalnica, saj je mestece čez poletje precej živahno. Tu je še ena sprememba … zelo dobra … po novem je namreč cesta, tista, ki poteka mimo marine, ob kateri se vrstijo kavarne, lokali in slaščičarne, čez vikend ob večerih zaprta (čez poletje seveda). Super!! … če se namreč hočeš zvečer v katerem lokalu sprostiti ob dobri pijači
, ob prijetni družbi
in seveda ob super ambientu
sta smog in hrup, ki prihajata iz kakšnega mimo drvečega avtomobila ali motorja kakšnega »frajerja«, ki misli, da mora vsem pokazati, kaj njegovo vozilo zmore, zadnje, kar si želiš.
Sedaj pa lahko resnično uživaš v opazovanju marine … in mimoidočih.
Skratka, ob mojih pohajkovanjih naokoli so nastali različni posnetki, ki vam jih tudi predstavljam.

Tudi takšni pernati spremljevalci so povsod naokoli.
Ob večerih pa sem ujela nekaj posnetkov pred sončnim zahodom, ki so izgledali tako….
Ali ste vedeli….?

Ime “Insula” naj bi bilo prvič omenjeno leta 932 v beneški listini … in v tistem času naj bi bil tukaj otok … no ja, saj že samo ime to pove.
Naj omenim še nekaj iz zgodovine … v 16. in 17. stoletju je pustošila kuga, ki je v tem času udarila kar 16-krat in ob tem zelo zredčila število prebivalcev na tem območju.

Slovenska obala je zelo kratka in smo lahko hitro na enem ali drugem koncu, s tem se ponuja možnost, da si jo seveda lažje ogledaš, tudi če si krajši čas na morju.
Piran je eno tistih mestnih naselbin, ki si jo je vredno ogledati… in iz Izole, kjer običajno bivam, je do Pirana redna avtobusna povezava, ki sem jo seveda tudi večkrat izkoristila. Avtobus se sicer ustavi v Portorožu, od koder je pešačenje do Pirana ena opcija … ki je prav prijetna
… navsezadnje zakaj pa ne, pot se namreč vije ob obali in zna biti zelo zanimiva, če pa kdo ne želi pešačiti celotno pot
, pa je na voljo mestni prevoz oziroma turistični vlak.

Na poti do Pirana se že od daleč vidijo značilne primorske stavbe, pred katerimi stojijo ogromne skale za zaščito pred visokimi valovi, rt pa se zaključi s cerkvijo Marije Zdravja in svetilnikom. Sredi Pirana se visoko nad stavbami bohoti večja cerkev … cerkev svetega Jurija, katere zvonik je znamenitost mesta in od koder je lep razgled na celoten Piran z okolico.


Direktno pod cerkvijo je Tartinijev trg (trg so poimenovali po rojaku, velikem violinistu in skladatelju Giuseppe Tartini).
Na tem trgu se čez leto dogajajo prireditve, tako smo na enem od izletov v Piran naleteli na prireditev imenovana Tartinijada… dogodek, ob katerem številni glasbeniki različnih starosti izvajajo Tartinijevo glasbo…

Ker je Piran srednjeveško mesto je seveda sprehod po ulicah zanimiv. Skozi staro mestno jedro se v zelo ozkih uličicah prebijamo kot v labirintu, vsekakor pa dajejo čar preteklosti, obrobje mesta pa je pokrito s številnimi tavernami, kavarnami in restavracijami, kjer lahko aktiviramo naše brbončice in se prepuščamo gurmanskim užitkom.

Sprehod po mestecu, posedanje v kateri od kavarn in ogled kakšne znamenitosti … čas ob tem hitro mineva in običajno se je naša pot nadaljevala … oziroma se je vračala nazaj … proti Portorožu seveda … in tudi tam je bilo potrebno narediti še kakšen ovinek …

Ali ste vedeli….?
Tartinijev trg je bil do druge polovice 19. stol. pristanišče za čolne in manjša plovila, t.i. mandrač. Leta 1894 so ga zaradi več razlogov zasuli in nastala je tržna ploščad, okoli nje pa so postavili meščanske stavbe, med njimi tudi Benečanko, ki se je še edina ohranila v prvotni podobi.
Če ste doma ali na dopustu … vzemite si kakšen dan za preprosto potepanje … po mestu … v naravi … kjer vam je pač zanimivo … in imejte se skrajno lepo.
(ps: znamenitosti Pirana bodo opisane v splošnih informacijah v rubriki “Destinacije”)

Zadnje objave: