Category Archives: Dogodki

Pustovanje

Ptujsko Kurentovanje

»Pust mastnih ust« z obilico bogate kulinarike, predvsem pa pustnih krofov … to je značilnost meseca februarja (le redkokdaj je meseca marca) in na pustnih rajanjih, ki se v Sloveniji vsako leto organizirajo po različnih krajih, se v tem času predstavljajo z različno tematiko oziroma z različnimi osrednjimi pustnimi liki.  
Med najbolj znanimi liki so Butalci iz Cerknice, Laufarji iz Cerkna, Škoromati iz Brkinov, Pustarji iz Banjščic, Polharji iz Dravskega polja ter seveda Kurenti iz Ptuja.
Tokrat se bom osredotočila na Kurentovanje in opisala lastno doživetje tega praznika na ptujskem.

Pred leti je moja selitev iz celjskega na ptujsko območje prinesla kar precejšnjo življenjsko spremembo na sploh, čeprav gre le za nekaj deset kilometrov medsebojne razdalje … sprememba pokrajine iz gričevnate v ravninsko … povsem drugačni ljudje (kot da ne gre za isto deželo) … predvsem pa neobičajne navade domačinov, sploh v času pustovanja, oziroma v teh krajih tako imenovanega kurentovanja, tu se namreč še v današnjem času ohranjajo stari običaji.
Organizirane skupine pustnih navdušencev (ampak, to jih ni malo) od hiše do hiše predstavljajo šege, ki so se izvajale nekoč. V teh dneh srečati Kurenta kjerkoli na območju Ptuja in okolice ni nič neobičajnega. Seveda pa hodijo naokoli tudi tako imenovani Orači, to so skupine, v katerih so Pokači (ti pokajo z biči), Pobirači in Konjači, ki v starem ritualnem obredu voščijo domačinom zdravje in bogat pridelek.
Sama sem videla in doživljala te trenutke … bilo je zelo zanimivo, zabavno … in nekaj novega.

Ptuj je seveda središče tradicionalnega kurentovanja, kjer se teden in pol dogajajo razne prireditve in različne povorke, glavna mednarodna karnevalska povorka pa se dogaja na nedeljo, katere sem se udeležila kot gledalec tudi sama, da si jo ogledam v živo … od blizu.
Zaradi gneče, saj je bilo poleg domačinov prisotnih tudi veliko tujih gostov, je bilo kar težko najti parkirišče.
Ulice mesta Ptuj so se hitro polnile z obiskovalci, središče dogajanja pa je bilo na glavnem trgu, kjer se je povorka začela… in tam sem bila tudi jaz.

Množica tradicionalnih likov in drugih pustnih mask se je mimo obiskovalcev premikala po ulicah in svoj lik predstavljala s svojevrstnim nastopom. S hrupnim zvonjenjem so največjo pozornost seveda pritegnili Kurenti … ob spremstvu hudičkov. Skupaj so s poskakovanjem ustvarjali resnično strašen hrup, s katerim naj bi odganjali zimo in zlo … no, ob takšnem hrupu bi še marsikaj druga lahko pregnali.
Naj omenim zanimivost, da obstajata dve vrsti Kurentov … pernati in rogati.  

Tudi ostali liki so bili zanimivi, kot so Pokači, ti so zelo spretno pokali z dolgimi biči … pa Ploharji s predstavitvijo vlečenja ploha ob spremstvu muzikantov in folklornih plesalcev. Predstavljale so se tudi ciganske skupine, med katerimi je ena skupina kar med povorko na vozu pekla meso na žaru in vonjave od pečenja so se širile naokrog. Zelo simpatična je bila skupina pihalnega orkestra, člani katere so bili oblečeni v »salame Perutnine Ptuj«… ter seveda še mnogi drugi liki, ki so vsak na svoj način predstavili svojo masko.

To je bil moj prvi obisk kurentovanja na Ptuju. Udeležila sem se ga še kasneje, vendar prvi vtis šteje … kajne? …
V zadnjih desetletjih pravih zimskih obdobij, kakršnih smo bili vajeni iz našega otroštva, ni več. Običajno se zime pozno začnejo … ali hitro zaključijo … ali pa jih pravzaprav sploh ni več.
Torej, Kurenti v današnjem času nimajo več toliko dela s preganjanjem zime in mraza …
Ali ste vedeli?
*Obhodi Kurentov so bili decembra 2017 vpisani na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.
*Med najbolj zanimive karnevale na svetu, kot so karneval v Rio de Janeiro, Beneški karneval in podobni, je Lonely Planet med deseterico najbolj zanimivih uvrstil tudi Kurentovanje.
*Kurentovanje na Ptuju privabi tudi do sto tisoč obiskovalcev iz Slovenije in tujine.
*Kurent je razglašen za živo mojstrovino državnega pomena.
*Oprava Kurenta lahko tehta tudi do 70 kg.

Toliko z moje strani o Ptujskem kurentovanju.
Prisrčen pustni pozdrav želim ….
…. do naslednjič …. Ljubica

“Zlata lisica”

Smučarko tekmovanje »Zlata lisica«

Danes bom nekaj besed namenila mednarodni tradicionalni smučarski tekmi »Zlati lisici«, na kateri sodelujejo le tekmovalke, ki se v slalomu in veleslalomu borijo za svetovni pokal. Običajno je bila prireditev na Mariborskem Pohorju, razen z izjemami, če seveda ni bilo pogojev za izvedbo tekme in se je morala prestaviti drugam.

Prireditve so bile vedno zelo dobro obiskane. Sama sem bila deležna tega spektakla in resnično lahko rečem, da to nekaj pomeni … ampak letos je bila podoba tekmovanja precej žalostna … brez navijačev v ozadju, ki so sicer s svojimi glasnimi vzkliki znali vzpodbujati svoje favoritke. Tako je pač vedno bilo … in upajmo, da še bo v prihodnje, kot je bilo nekoč.
Torej … »Zlata lisica« je za nami … letošnja zmagovalka pa je Marta Bassino (IT) … v veleslalomu in v skupnem seštevku.

In kako je bilo v preteklosti?
Prvo tekmovanje se je začelo leta 1964 … takrat je zmagala Marielle Goitschel (FR) v slalomu in v skupnem.
Seveda so se vsako leto vrstile zmagovalke in ta seznam je precej dolg. Ne bom vseh naštela, bom pa omenila tiste, ki so si zmago prislužile večkrat.
Če grem kronološko, je bila prva med njimi Hanni Wenzel (LI), ki je tri leta zaporedoma osvojila zmago v slalomu in bila prva v skupnem seštevku v letih 1978, 1979 in 1980. Naslednjo bom omenila Eriko Hess (CH), ki je osvojila prva mesta v slalomu prav tako trikrat zapovrstjo (1982, 1983, 1984) ter bila prva v skupnem seštevku kar štiri leta zaporedoma (1982-1985). Kar šest zmag je v slalomu osvojila Vreni Schneider (CH) in sicer v letih 1989, 1990, 1992, 1993, 1994 in 1995, dve zmagi v veleslalomu (1986 in 1991) in bila sedemkrat prva v skupnem seštevku (1986, 1989, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995). V letih 2000, 2001 in 2002 je bila zmagovalka v skupnem seštevku Sonja Nef (CH) ter osvojila dve zmagi v veleslalomu (2001 in 2002). Naslednja večkratna zmagovalka je bila Anja Pärson (SE) … v slalomu zaporedoma od leta 2002-2005, dve zmagi v veleslalomu (2003 in 2004) ter tri zaporedne v skupnem seštevku (2003, 2004, 2005). Zadnja večkratna zmagovalka ja bila Mikaela Shiffrin (US), ki je osvajala v slalomu v letih 2015, 2017, 2018 in 2019, v veleslalomu leta 2018 in 2019 ter bila prva v skupnem seštevku tri leta zaporedoma (od 2017 do 2019).
In naše zmagovalne Slovenke …
Naša prva in absolutna zmagovalka je bila leta 1988 Mateja Svet  (v slalomu, veleslalomu in seveda skupnem). Tisto leto je bilo tekmovanje v Kranjski gori. Zmago za veleslalom in v skupnem je osvojila tudi dve leti kasneje (1990). Naslednja je bila Urška Hrovat, ki je leta 1994 osvojila zmago v slalomu ter bila leta 1997 prva v skupnem seštevku. Naša zadnja tekmovalka pa je bila Tina Maze, ki je leta 2005 in leta 2009 osvojila prvo mesto v veleslalomu, leta 2013 zmago v slalomu ter bila prva v skupnem seštevku.
Bravo vsem puncam …!!!

Želim vam čudovit vikend …
… in prejmite prisrčen pozdrav od Ljubice …
… do petka seveda …

Praznična Ljubljana

Praznična Ljubljana

Novoletna praznovanja so se po mestih in naseljih v zadnjem obdobju masovno prestavila na zunanje površine. Razne prireditve in koncerti v mesecu decembru privabljajo številne obiskovalce. Mesta, naselja in vasi se v tem času odenejo v praznične podobe in kar tekmujejo med seboj, katero bo lepše okrašeno.
Tudi naša prestolnica seveda ne izstopa in si tako vsako leto daje duška ob okraševanju v »Vesoljno Ljubljano«, ki je v tej podobi prvič zažarela ob prelomu v novo stoletje.

Center prazničnega vzdušja Ljubljane je seveda okolica tromostovja, kjer na različnih trgih organizirajo prireditve in koncerte (Kongresni, Mestni in Pogačarjev trg ter Trg francoske revolucije). Sicer pa je živahno povsod. Na ulicah starega dela mesta odmeva glasba iz prastarih instrumentov lajn, ki jo lajnarji izvajajo v starih tradicionalnih meščanskih nošah, ob reki Ljubljanici nas vabijo številne kavarne in restavracije, na tržnici pa si lahko tudi iz rok domačih mojstrov izbiramo različne kose oblačil ali pa se pogrejemo z okusno hrano in pijačo.
Živahno mesto se ob večerih prelevi v pravi živžav, kjer se ob vsakem kotičku nekaj dogaja.

Na sprehodu po ulicah mesta lahko opazimo tudi stari grad, ki se bohoti nad Ljubljano v drugačni razsvetljavi in nas s svojo čarobnostjo vabi k sebi, kjer se lahko udeležimo različnih organiziranih prireditev.

Praznično Ljubljano sem seveda morala obiskati tudi sama in doživeti vsaj delček decembrskega vzdušja. Ob prvem obisku decembrske Ljubljane sem žal naletela na tako gosto meglo, da bi jo lahko rezal. Sprehod po ulicah sicer ni dajal takšnega užitka kot bi sicer, če bi bilo vreme jasno, tako pa sem opazovala meglene ulice in skozi gosto meglo gledala odseve razporejenih lučk ter drugih prazničnih okraskov. Ulice so bile kljub megli nabito polne obiskovalcev, megla pa je navsezadnje ustvarjala nekakšno skrivnostno podobo mesta.
Posebno doživetje je bilo na mestni tržnici, kjer sem si z velikimi očmi ogledala vso bogato ponudbo.

Ob naslednjih obiskih je bilo vreme malce lepše, ampak … prvi vtis vedno ostane najmočnejši.

In kakšna je bila Ljubljana v preteklosti?!
Na Mestnem trgu je bil že leta 1859 praznični Miklavžev sejem, na katerem je bila takšna gneča, da ni bilo možnosti prehoda za kakšen nakup v kateri od tamkajšnjih trgovin. Kasneje se je sejem prestavil na Kongresni trg. Sredi 20.stoletja (po vojni) je oblast Miklavža zamenjala za dedka Mraza in je ta postal osrednji lik.
Prva okrašena smreka je bila postavljena v eni od gostiln v Ljubljani leta 1845, v meščanske kroge pa je navada postavitve okrašenih smrek prišla šele konec 19.stoletja. Poleg okraševanja so bila v običaju tudi obdarovanja in sicer v istem stoletju je bila v Ljubljani lectarska delavnica, kjer so izdelovali pecivo v obliki Miklavža in parklja za obdarovanje otrok, v božičnem času pa so fantje prejemali od deklet v dar medene zvezde.
V božičnem času je bila nekoč pred davnimi časi med drugim tudi navada koledovanje , obhodi kolednikov (to so bili samski moški), ki so s prepevanjem slavili Jezusovo rojstvo. Hodili naj bi od Miklavža pa vse do svečnice (2.januar). Mi jih poznamo kot sveti trije kralji.
Tudi za Novo leto so bili običaji povsem drugačni. Do konca 17.stol. so na Novoletni dan v zgodnjih jutranjih urah deželni trobentači po mestu Ljubljana trobili ter beračili po hišah za darove.
Do sredine prejšnjega stoletja so bila v ospredju Božična praznovanja, šele kasneje so se začela javna silvestrska praznovanja, kjer so se meščani zbirali in zabavali na lokacijah, kot so Narodni ter Mestni dom, Hotel Union in v Kazini.
Prvo praznovanje silvestrovanja na prostem pa je bilo pred Mestno hišo v Ljubljani leta 1990.
To je le majhen delček iz zgodovine Ljubljane.

Letošnji december je seveda zaradi novega virusa drugačen. Upam, da se bo v naslednjem letu spet postavilo vse na »stare tire«.

Bodite lepo … uživajte v decembrskem vzdušju …
… in prejmite prisrčen pozdrav od Ljubice …
… do naslednjega petka …