Category Archives: Blog

Polarni mraz

Polarni mraz

Zima nam je že začela kazati svojo pravo podobo mrzlih dni z malce snega, ampak občasno se še vedno pojavljajo čudoviti sončni dnevi, ki pa vedno ne kažejo tiste prave zimske podobe. Eden lepih dni je bil dva dni nazaj. Čudovito sončno vreme je kar vabilo na sprehod po naravi. Pogled v nebo je ponujal prekrasno modro barvo, na katerem so počasi tu in tam pluli beli kopasti oblaki, ki se jim resnično ni nikamor mudilo. Sonček je prijetno grel, čeprav je bilo v senci še vedno čutiti zimski zrak, kar se je videlo tudi na tleh, saj so bila zamrznjena, čeprav je bilo sredi dneva. Skratka, sprehod ob tem sončnem dnevu je resnično prijal. Med potjo so mi družbo delali ptički, ki so veselo poskakovali po drevesih in veselo žvrgoleli, kot bi se že prebujala pomlad.
To naj bi bil zadnji dan pred naslednjo snežno pošiljko, vsaj tako so napovedali na radiu. V naslednjih dneh je napovedano sneženje in obšel nas naj bi celo polarni mraz … temperature naj bi dosegale tudi pod -20⁰C čez noč. No ja … zima že mora biti, ampak takšna res ni potrebna. Pa saj verjetno ne bo … vsaj tokrat ne kaže tako, kar je bil dokaz tudi današnji dan, ki je bil prav tako prijetno sončen, torej napoved ni v celoti držala … no ja, zjutraj je bilo malce bolj hladno, ampak … zima je tu!

In kakšni ekstremi so se že dogajali v preteklosti?! Izbrskala sem nekaj zanimivih podatkov…
Naša najhladnejša celina je Antarktika, na kateri je povprečna temperatura v hladnem delu leta okoli -63⁰C, ampak leta 1983 so namerili kar -89⁰C …. hmmm, ob tej temperaturi brez dvoma zmrzneš.
Naj navedem nekaj najnižjih temperatur po Evropi…
V Avstriji je bilo februarja leta 1932 kar -52⁰C, leta 2013 je bilo februarja na severnem delu gorske Italije skoraj -50⁰C, decembra 2001 je v Nemčiji padla temperatura skoraj na -46⁰C, januarja leta 1963 je bilo v Bosni in Hercegovini -42⁰C, na Češkem so februarja 1929 leta izmerili dobrih -42⁰C, skoraj isto je namerila Švica meseca januarja leta 1987,  Francija je imela januarja 1985 leta -41⁰C, prav tako Poljska januarja leta 1940… in če navedem še najnižjo namerjeno temperaturo v Sloveniji, ta je bila -34⁰C kar trikrat, dva zaporedna dneva februarja leta 1956 in januarja leta 1968… in kje? … nikjer drugje kot na Babnem polju.

Imejte se lepo … ogrejte se ob topli peči…
… in prejmite prisrčen pozdrav od Ljubice …
… do naslednjega petka …

Prvi sneg

Prvi sneg

Spominjam se svojih otroških dni, kako sva z bratom čakala na prvi sneg. Proti koncu leta, ko se je bližala zima, to je bilo pogostokrat že meseca novembra, je zapadel prvi sneg in pobelil naravo.

Snega je bilo običajno kar precej, ne samo kakšen centimeter, iz katerega smo lahko brez težav (zaradi količine seveda) delali snežake. Oh, to je bilo seveda potrebno obvezno narediti. Za snežaka je bilo nato potrebno poiskati še ustrezne dodatke … saj veste, za oči, nos in usta, pa morda še kakšno metlo ali palico za v roko. Tudi sani ali napolnjeni žaklji s slamo so bili v trenutku pripravljeni za spust po hribu … pa seveda brez kepanja ni šlo. Pogostokrat nas je premrazilo, ampak, da bi zato igre na snegu izpustili ?!… oh, to seveda ni prišlo v poštev.
Kakšno leto je zapadel prvi sneg nepričakovano kar čez noč in naju zjutraj, ko sva se zbudila, prav prijetno presenetil. Od veselja sva običajno kar poskočila pokonci. Oh, to je bilo res pravo veselje!

Tudi v kasnejših letih, ko sem odrastla … in seveda še danes, je tisti prvi sneg, ki zapade, še vedno v veselje, čeprav gledam nanj sedaj drugače. Še vedno rada opazujem padajoče snežinke … in če sem odkrita zelo rada občudujem čudovito pokrajino, ki ima zaradi bele odeje drugačno, umirjeno … pravljično podobo.
Pravi čar je, če zapade prvi sneg na božični večer, to se je namreč eno leto tudi zgodilo. Spominjam se, da sem bila cel dan v pripravah na Božični večer, proti večeru pa me je ob pogledu skozi okno razveselil prvi sneg. Postavila sem se pod streho in opazovala debele snežinke, ki so počasi padale z neba in ob soju luči odsevale svojo belino. Zaznavala sem umirjenost narave, sneg je počasi pobelil okolico in čarobnost božičnega praznika je bila takrat resnično prava.

V zadnjih letih takšnih zim pri nas z obilico snega, ki bi zdržal daljše obdobje, skoraj ne poznamo več. So pa bila obdobja v preteklosti, ko je sneg zapadel v tolikšni količini, da je povzročal ogromne težave. Navedla bom nekaj ekstremnih primerov pri nas v Sloveniji …
Leta 1905 je zapadlo ogromno snega že meseca oktobra … v Cerknici na 560 m nadmorske višine so ga tedaj izmerili kar 120 cm, na Dolenjskem je dosegel višino 80 cm, v Postojni pa 70 cm.
Rekord je bil tudi v zimi leta 1952, ko je v Ljubljani zapadlo 146 cm snega, leta 2001 je meseca aprila na Krederici ( 2515 m ) zapadlo 7 metrov snega.
Če gremo še malce nazaj s časom, je omenjeno leto 1895, ko je bilo v Ljubljani 149 cm snega, leta 1885 pa so meseca januarja v Ribnici na 490 m nadmorske višine namerili kar 2 metra snega.
Morda še naslednje zanimivosti … v zimi 442/443 je bila zelo huda zima in sneg ni skopnel šest mesecev, v zimi 763/764 je bila vsa Evropa v zelo hudi zimi, celo Črno morje je zamrznilo. Izredno huda zima je bila tudi 822/823, ko je trajala od sredine septembra do sredine aprila.
Takšni ekstremi res niso prijetni, žal pa na vremenske razmere ne moremo vplivati. Zima vsekakor mora biti … ampak najlepša je tista zmerna… se strinjate?

Pošiljam vam snežno-zimski pozdrav … in naredite si zimski čas vam primerno najlepši…
… do naslednjega petka … prisrčen pozdrav od Ljubice

Dobri mož Miklavž

Miklavž – dobri mož Sveti Nikolaj

Smo v mesecu obdarovanj in prvi dobri mož meseca decembra sveti Miklavž bo kmalu tu.
Kdo ne pozna Miklavža … in njegovega spremstva, tistih grozovitih bitij, zaradi katerih marsikateri otrok od strahu obnemi? Mislim, da jih prav vsi zelo dobro poznamo.
Ob tem prazniku nas spomini popeljejo v čas našega otroštva … no, vsaj pri meni je tako …  in naših prvih prejetih daril od Miklavža … no ja, od parklja seveda tudi.
In kakšna so bila naša darila takrat? Bolj skromna od marsikaterega v današnjem času, to zagotovo. Predvsem so mi v spominu ostale slastne pomaranče, ki so iz prozornega paketa mamljivo vabile, pa seveda tudi kakšne drobne sladke dobrote so bile zraven.  Otroci smo bili daril resnično zelo veseli, saj je bilo življenje skromno in so se dobrote pojavljale zelo poredko. Po starih običajih smo morali otroci pred prejetjem darila zmoliti kakšno molitev, danes je situacija drugačna, razen če se še katera družina drži starih navad.
Smisel Miklavža se je danes zaradi drugačnega načina življenja seveda spremenil, vendar upam, da se še vedno vsaj delno ohranja skromnost, katero Sveti Miklavž tudi predstavlja, saj je bil znan po skromnosti in velikodušnosti.

In kdo je bil sveti Miklavž (grško Hagios Nikolaos)?
Zgodbe o njem se razlikujejo. Priljubljen svetnik, zaščitnik ribičev, mornarjev, brodarjev, splavarjev in čolnarjev bi se naj rodil v bogati grški družini (v času Rimskega cesarstva) 15.marca 270 leta v kraju Patara, danes Demre (Turčija), nekoč grška Anatolija, ki je bila del rimske škofije. Starša je zaradi takratne epidemije izgubil zelo zgodaj, skrb zanj pa je prevzel njegov stric škof Nikolaj. Ta ga je krščansko vzgajal in Miklavž je tako postal duhovnik in kasneje škof. V začetku njegovega škofovanja so bili kristjani preganjani, prav tako Sveti Miklavž. Za nekaj časa so ga vrgli celo v ječo, kjer je veliko pretrpel. Kasneje je po zaslugi priznavanja krščanstva bil odpuščen in doživel visoko starost. Umrl je 6. decembra leta 350.
Sveti Miklavž je prepoznaven po rdečih oblačilih, škofovski zaviti palici in pokrivalu ter dolgi beli bradi. O njem so krožile različne legende, saj naj bi pomagal mnogim ljudem, po njem pa so počaščene tudi številne cerkve, predvsem tiste ob nekoč pomembnih rečnih in pomorskih poteh.
Njegovo podobo je prevzel današnji božiček … ampak … o tem kdaj drugič.

Naj vam za konec zaželim prijetno praznovanje … in naj bo čim več pridnih otrok, tistih, ki bodo dobili darilo od Miklavža in ne od parklja.

… do naslednjega petka …

Imejte se skrajno lepo in pošiljam vam prisrčen pozdrav … Ljubica