Pustovanje

Ptujsko Kurentovanje

»Pust mastnih ust« z obilico bogate kulinarike, predvsem pa pustnih krofov … to je značilnost meseca februarja (le redkokdaj je meseca marca) in na pustnih rajanjih, ki se v Sloveniji vsako leto organizirajo po različnih krajih, se v tem času predstavljajo z različno tematiko oziroma z različnimi osrednjimi pustnimi liki.
Med najbolj znanimi liki so Butalci iz Cerknice, Laufarji iz Cerkna, Škoromati iz Brkinov, Pustarji iz Banjščic, Polharji iz Dravskega polja ter seveda Kurenti iz Ptuja.
Tokrat se bom osredotočila na Kurentovanje in opisala lastno doživetje tega praznika na ptujskem.

Pred leti je moja selitev iz celjskega na ptujsko območje prinesla kar precejšnjo življenjsko spremembo na sploh, čeprav gre le za nekaj deset kilometrov medsebojne razdalje … sprememba pokrajine iz gričevnate v ravninsko … povsem drugačni ljudje (kot da ne gre za isto deželo) … predvsem pa neobičajne navade domačinov, sploh v času pustovanja, oziroma v teh krajih tako imenovanega kurentovanja, tu se namreč še v današnjem času ohranjajo stari običaji.
Organizirane skupine pustnih navdušencev (ampak, to jih ni malo) od hiše do hiše predstavljajo šege, ki so se izvajale nekoč. V teh dneh srečati Kurenta kjerkoli na območju Ptuja in okolice ni nič neobičajnega. Seveda pa hodijo naokoli tudi tako imenovani Orači, to so skupine, v katerih so Pokači (ti pokajo z biči), Pobirači in Konjači, ki v starem ritualnem obredu voščijo domačinom zdravje in bogat pridelek.
Sama sem videla in doživljala te trenutke … bilo je zelo zanimivo, zabavno … in nekaj novega.

Ptuj je seveda središče tradicionalnega kurentovanja, kjer se teden in pol dogajajo razne prireditve in različne povorke, glavna mednarodna karnevalska povorka pa se dogaja na nedeljo, katere sem se udeležila kot gledalec tudi sama, da si jo ogledam v živo … od blizu.
Zaradi gneče, saj je bilo poleg domačinov prisotnih tudi veliko tujih gostov, je bilo kar težko najti parkirišče.
Ulice mesta Ptuj so se hitro polnile z obiskovalci, središče dogajanja pa je bilo na glavnem trgu, kjer se je povorka začela… in tam sem bila tudi jaz.

Množica tradicionalnih likov in drugih pustnih mask se je mimo obiskovalcev premikala po ulicah in svoj lik predstavljala s svojevrstnim nastopom. S hrupnim zvonjenjem so največjo pozornost seveda pritegnili Kurenti … ob spremstvu hudičkov. Skupaj so s poskakovanjem ustvarjali resnično strašen hrup, s katerim naj bi odganjali zimo in zlo … no, ob takšnem hrupu bi še marsikaj druga lahko pregnali.
Naj omenim zanimivost, da obstajata dve vrsti Kurentov … pernati in rogati.

Tudi ostali liki so bili zanimivi, kot so Pokači, ti so zelo spretno pokali z dolgimi biči … pa Ploharji s predstavitvijo vlečenja ploha ob spremstvu muzikantov in folklornih plesalcev. Predstavljale so se tudi ciganske skupine, med katerimi je ena skupina kar med povorko na vozu pekla meso na žaru in vonjave od pečenja so se širile naokrog. Zelo simpatična je bila skupina pihalnega orkestra, člani katere so bili oblečeni v »salame Perutnine Ptuj«… ter seveda še mnogi drugi liki, ki so vsak na svoj način predstavili svojo masko.

To je bil moj prvi obisk kurentovanja na Ptuju. Udeležila sem se ga še kasneje, vendar prvi vtis šteje … kajne? …
V zadnjih desetletjih pravih zimskih obdobij, kakršnih smo bili vajeni iz našega otroštva, ni več. Običajno se zime pozno začnejo … ali hitro zaključijo … ali pa jih pravzaprav sploh ni več.
Torej, Kurenti v današnjem času nimajo več toliko dela s preganjanjem zime in mraza …
Ali ste vedeli?
*Obhodi Kurentov so bili decembra 2017 vpisani na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.
*Med najbolj zanimive karnevale na svetu, kot so karneval v Rio de Janeiro, Beneški karneval in podobni, je Lonely Planet med deseterico najbolj zanimivih uvrstil tudi Kurentovanje.
*Kurentovanje na Ptuju privabi tudi do sto tisoč obiskovalcev iz Slovenije in tujine.
*Kurent je razglašen za živo mojstrovino državnega pomena.
*Oprava Kurenta lahko tehta tudi do 70 kg.