All posts by Ljubica M.

Moje ime je Ljubica, sem ljubitelj morja in sonca, popotnik in raziskovalec … če se seveda lahko tako izrazim. Ampak moja življenjska pot je bila pred leti popolnoma drugačna, 22 let svojega življenja sem namreč aktivno preživljala na glasbenih odrih, medtem sem se podajala tudi v slikarski svet in raziskovala svoje sposobnosti ustvarjanja realističnih podob na platnih. Glasbeni oder sem nato zamenjala z drugimi aktivnostmi, tako sem sčasoma postala blogerka … navsezadnje je bilo takšno in drugačno pisanje vedno sestavni del mojega življenja. Seveda se je moja radovednost nadaljevala, tako sem se začela preizkušati še v fotografiranju in fotoaparat je postal moj stalni spremljevalec. Občudujem lepoto narave, arhitekturo ter zgodovino in vse, kar vidim ovekovečim s fotografijami. Življenje je naneslo, da sem začela potovati. Moje prvo pravo potovanje se je začelo pred nekaj leti na grškem otoku Karpathos. Prijetne izkušnje so me spodbudile k nadaljevanju in tako sem v zadnjih letih obiskala kar nekaj grških otokov, na potovalni seznam sem seveda dodala še našo lepo Slovenijo, ogledala pa sem si tudi naše sosednje dežele. Želite izvedeti več? Kliknite tukaj... https://wonderfullife-style.com/

Pustovanje

Ptujsko Kurentovanje

»Pust mastnih ust« z obilico bogate kulinarike, predvsem pa pustnih krofov … to je značilnost meseca februarja (le redkokdaj je meseca marca) in na pustnih rajanjih, ki se v Sloveniji vsako leto organizirajo po različnih krajih, se v tem času predstavljajo z različno tematiko oziroma z različnimi osrednjimi pustnimi liki.  
Med najbolj znanimi liki so Butalci iz Cerknice, Laufarji iz Cerkna, Škoromati iz Brkinov, Pustarji iz Banjščic, Polharji iz Dravskega polja ter seveda Kurenti iz Ptuja.
Tokrat se bom osredotočila na Kurentovanje in opisala lastno doživetje tega praznika na ptujskem.

Pred leti je moja selitev iz celjskega na ptujsko območje prinesla kar precejšnjo življenjsko spremembo na sploh, čeprav gre le za nekaj deset kilometrov medsebojne razdalje … sprememba pokrajine iz gričevnate v ravninsko … povsem drugačni ljudje (kot da ne gre za isto deželo) … predvsem pa neobičajne navade domačinov, sploh v času pustovanja, oziroma v teh krajih tako imenovanega kurentovanja, tu se namreč še v današnjem času ohranjajo stari običaji.
Organizirane skupine pustnih navdušencev (ampak, to jih ni malo) od hiše do hiše predstavljajo šege, ki so se izvajale nekoč. V teh dneh srečati Kurenta kjerkoli na območju Ptuja in okolice ni nič neobičajnega. Seveda pa hodijo naokoli tudi tako imenovani Orači, to so skupine, v katerih so Pokači (ti pokajo z biči), Pobirači in Konjači, ki v starem ritualnem obredu voščijo domačinom zdravje in bogat pridelek.
Sama sem videla in doživljala te trenutke … bilo je zelo zanimivo, zabavno … in nekaj novega.

Ptuj je seveda središče tradicionalnega kurentovanja, kjer se teden in pol dogajajo razne prireditve in različne povorke, glavna mednarodna karnevalska povorka pa se dogaja na nedeljo, katere sem se udeležila kot gledalec tudi sama, da si jo ogledam v živo … od blizu.
Zaradi gneče, saj je bilo poleg domačinov prisotnih tudi veliko tujih gostov, je bilo kar težko najti parkirišče.
Ulice mesta Ptuj so se hitro polnile z obiskovalci, središče dogajanja pa je bilo na glavnem trgu, kjer se je povorka začela… in tam sem bila tudi jaz.

Množica tradicionalnih likov in drugih pustnih mask se je mimo obiskovalcev premikala po ulicah in svoj lik predstavljala s svojevrstnim nastopom. S hrupnim zvonjenjem so največjo pozornost seveda pritegnili Kurenti … ob spremstvu hudičkov. Skupaj so s poskakovanjem ustvarjali resnično strašen hrup, s katerim naj bi odganjali zimo in zlo … no, ob takšnem hrupu bi še marsikaj druga lahko pregnali.
Naj omenim zanimivost, da obstajata dve vrsti Kurentov … pernati in rogati.  

Tudi ostali liki so bili zanimivi, kot so Pokači, ti so zelo spretno pokali z dolgimi biči … pa Ploharji s predstavitvijo vlečenja ploha ob spremstvu muzikantov in folklornih plesalcev. Predstavljale so se tudi ciganske skupine, med katerimi je ena skupina kar med povorko na vozu pekla meso na žaru in vonjave od pečenja so se širile naokrog. Zelo simpatična je bila skupina pihalnega orkestra, člani katere so bili oblečeni v »salame Perutnine Ptuj«… ter seveda še mnogi drugi liki, ki so vsak na svoj način predstavili svojo masko.

To je bil moj prvi obisk kurentovanja na Ptuju. Udeležila sem se ga še kasneje, vendar prvi vtis šteje … kajne? …
V zadnjih desetletjih pravih zimskih obdobij, kakršnih smo bili vajeni iz našega otroštva, ni več. Običajno se zime pozno začnejo … ali hitro zaključijo … ali pa jih pravzaprav sploh ni več.
Torej, Kurenti v današnjem času nimajo več toliko dela s preganjanjem zime in mraza …
Ali ste vedeli?
*Obhodi Kurentov so bili decembra 2017 vpisani na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.
*Med najbolj zanimive karnevale na svetu, kot so karneval v Rio de Janeiro, Beneški karneval in podobni, je Lonely Planet med deseterico najbolj zanimivih uvrstil tudi Kurentovanje.
*Kurentovanje na Ptuju privabi tudi do sto tisoč obiskovalcev iz Slovenije in tujine.
*Kurent je razglašen za živo mojstrovino državnega pomena.
*Oprava Kurenta lahko tehta tudi do 70 kg.

Toliko z moje strani o Ptujskem kurentovanju.
Prisrčen pustni pozdrav želim ….
…. do naslednjič …. Ljubica

Valentin

Valentinovo – dan zaljubljencev

Dan zaljubljencev, Valentinovo … ali morda še kakšen drug izraz. To je sicer dan v letu … 14. februar, tradicionalni dan, ki ga praznujemo … in na ta dan obdarimo naše ljubljene osebe ter jim namenimo več časa in pozornosti.

Prav je, da imamo dan kot praznik namenjen temu, saj ljubezen, pa naj bo kakršnakoli, igra v našem življenju zelo pomembno vlogo. Ljubezen nam daje moč in življenjsko energijo. Če smo obdani z ljubeznijo lažje premagujemo tudi težje življenjske ovire.
Znano nam je, da se je skozi celotno človeško zgodovino zaradi ljubezni dogajalo že marsikaj.
Ljubezen ima na nas ljudi več kot očitno zelo močan vpliv.

Običaji oziroma pomen dneva Valentinovo se po svetu malce razlikuje. Na ta dan se običajno poklanjajo poleg voščilnic še druga različna darila, predvsem vrtnice ter seveda čokolada, … v sodobnem času tudi medvedki in srčki … Skratka, vsak po svoje.

Prva povezava glede svetega Valentina z ljubeznijo naj bi segala v 14. stoletje, ko so dan 14. februarja v Franciji in Angliji razglasili za dan »ko se ptički ženijo«.
Pri nas v Sloveniji velja dan s tem rekom na Gregorjevo 12.marca. Dan svetega Valentina pa je imel v Sloveniji pomen kot »prvi spomladin, ki prinese ključ do korenin« in ta dan je veljal za dan, ko se je pričelo delo na vrtu in v vinogradu, v Beli krajini pa naj bi ta dan veljal celo za prvi pomladni dan. Kot dan zaljubljencev se je v Sloveniji uveljavil šele v zadnjem obdobju.
Omenila bom še eno zapisano zgodovinsko omembo … tudi v Shakespearovem Hamletu, v znani drami, ki je nastala v začetku 17. stoletja, je v vsebini omenjen dan Valentinovo.

Kdo je bil Valentin?
Svetnik Valentinius naj bi živel v tretjem stoletju … kot duhovnik v Rimu, nato škof v Terniji. Po legendi naj bi omenjeni svetnik deklici ozdravil vid (sveti Valentin je poznan kot zavetnik za oči), po drugi legendi pa naj bi ozdravil tudi božjastnega fanta (sveti Valentin je upodobljen tudi s pokrčenim otrokom pod nogami).
V letih 269/270 naj bi v Rimu umrl mučeniške smrti. Pred smrtjo naj bi napisal pismo ječarjevi hčeri, v katerem naj bi pisalo »Od tvojega Valentina«.

Za zaključek bi dodala še to ….
Imejmo se radi, pa ne le na dan zaljubljencev.
Svojim ljubljenim namenimo čas in pozornost vsaki dan … tudi tiste najmanjše pozornosti štejejo …

… in bodite v cvetju …
Prisrčen pozdrav do naslednjič … Ljubica

Naš vsakdan – kava

Naša mala razvada – dišeča kava

Ali ste tudi vi tisti, ki se zjutraj najraje prebujate ob omamno dišeči kavici, ki nas s svojo aromo počasi prebuja tako nas same, kot tudi naše še malce zaspane brbončice.?
Torej … dobrodošli v »našem klubu jutranjih kofetkarjev«.
Pa da malce pokomentiram … ne sodim med tiste, ki spijejo na dan pet, šest ali celo več kav. Že nekaj časa več ne … priznam pa, da je bilo eno obdobje mojega življenja, takrat sem še delala na terenu s strankami … hja, takrat se je spilo res veliko, lahko rečem že kar na litre kave, ampak, kasneje sem to navado precej »oklestila« … na obvezno jutranjo rutino, torej jutranjo kavico, pravzaprav jutranjo XXL kavo … in morda ob pravi priložnosti še katero čez dan.

Kar zadeva mojih začetkov pitja kave … nisem bila tista, ki je že pri dvajsetih letih uživala ob pitju kave … dišala mi je sicer ves čas, okus pa mi takrat še ni ustrezal. Moje pitje kave se je pričelo v mojih zelo poznih dvajsetih, lahko rečem že skoraj pri tridesetih letih mojega življenja. Kavico sem tako začela piti postopoma … in čedalje več … in prišla tako na precejšnjo dnevno količino … tudi do osem kavic na dan. Nekaj časa je to trajalo, ampak sčasoma sem ugotovila, da to ne gre tako. Začela sem jo namenoma omejevati in vmesne kavice opuščati in prišla na tisto že omenjeno obvezno jutranjo »dozo«, ki mi zadostuje včasih tudi za cel dan, če pa se dogajajo »priložnosti ob kavi«, pa se je seveda potrebno takrat tudi pridružiti drugim »kofetkarjem«.

Ob vonju kavice se pogostokrat spomnim trenutkov iz otroštva, ko je bila na prodajnih policah na začetku odprtja naše nove samopostrežne trgovine na razpolago le cela kava, torej v zrnju in se je nato mlela. Spomnim se, da je bil v trgovini na polici ob veliki stekleni površini pred izhodom večji kavni avtomat, kjer so si stranke po nakupu nabavljeno kavo lahko zmlele. Seveda se je dišava od sveže mlete kave vonjala po celotni trgovini. Še danes se spominjam, kako zelo mi je dišala, čeprav sem bila takrat še otrok, obiskovala sem šele prvi, drugi razred osnovne šole.

Od kod izvira kava? … Od kdaj je v uporabi? …
Kakšni so rekordi uporabe kave? …
No, pa poglejmo ….
Po prebiranju raznih zapiskov naj bi kava izvirala iz Etiopije, vendar se opisujejo različne legende, tako ni povsem jasno, od kod resnično izvira.
Po eni legendi naj bi v devetem stoletju v Etiopiji kozji pastir po imenu Kaldi opazil pri svojih kozah, da so po zaužitju rdečih zrnc iz nekega grma postale zelo živahne. Tudi sam je nato prežvečil nekaj teh zrn in občutil poživitev. Ves navdušen je zrnca pokazal tamkajšnjim menihom, ti so zrna skuhali, vendar so bili zaradi slabega okusa razočarani in verjeli, da gre za hudičevo delo. Od jeze so zrna vrgli v ognjišče, ta pa so pričela dišati. Menihi so nato pražena zrna pobrali, jih očistili in skuhali. Tako naj bi nastala prva kava.
Po drugi legendi naj bi kavna zrna po slučaju odkril znani terapevt Omar iz pristanišča Moka v Jemnu, ki so ga oblasti nagnale v puščavo. Ob iskanju hrane po puščavi se je zaradi hude lakote lotil tudi rdečih plodov, ki so rastli na grmovju. Zrnje je bilo grenko, zato naj bi ga skuhal in po zaužitju tekočine ugotovil, da ima več energije, ki je trajala dlje časa. To tekočino je nato ponudil tudi svojim pacientom iz Moke, ti so mu namreč sledili v puščavo, ker so potrebovali zdravstveno pomoč in pacienti so se po zaužitju počutili veliko bolje. Glas o čudežnem zdravilu se je razširil naokrog in tedanji vladar je bil prisiljen Omarja prositi, naj se vrne nazaj v Moko
.

Od kod izvira avtohtona rastlina se pravzaprav ne ve zagotovo. Najverjetneje naj bi bila iz Etiopije iz tedanje regije Kaffa, od koder naj bi se širila nato v Jemen (sredi 15. stoletja), nato na Arabski polotok, do 16. stoletja se je razširila na Bližnji vzhod, severno Afriko in naprej na Apeninski polotok. In ker so bile Benetke v tistem času močno trgovsko središče, so kavo ponesle še na ostali Evropski predel.

Po podatkih, ki sem jih razbrala, naj bi obstajalo okoli 60 vrst kakavovcev, med katerimi so najpomembnejši arabika, robusta in liberika, z mnogimi podvrstami seveda. Tudi same priprave napitkov so različne … torej, kavni napitki za vse okuse!

Ali veste, da obeležujemo mednarodni dan kave, ki se je prvič praznoval 1. oktobra leta 2015.? Glede na to, da veliko zemljanov pije kavo, je navsezadnje prav, da ima tudi kava “svoj dan”…

Poglejmo še rekorde …
Skandinavci so med največjimi uporabniki kave na svetu, med njimi so Finci z 12kg na osebo na svetovnem vrhu, sledijo Norvežani s skoraj 10kg, na tretjem so Islandci z 9kg … (podatki iz leta 2018). Tudi Slovenci popijemo čedalje več kave in se uvrščamo precej visoko na svetovni lestvici.
In če se dotaknem še učinkov uporabe kave na naše zdravje … Razni preizkusi naj bi pokazali, da naj bi bile zmerne količine (torej do 4 skodelice na dan) neškodljive, morda bi lahko v nekaterih primerih celo koristile našemu telesu.

Torej … uživajmo ob kavici še naprej
… in prejmite prisrčen pozdrav od Ljubice