All posts by Ljubica M.

Moje ime je Ljubica, sem ljubitelj morja in sonca, popotnik in raziskovalec … če se seveda lahko tako izrazim. Ampak moja življenjska pot je bila pred leti popolnoma drugačna, 22 let svojega življenja sem namreč aktivno preživljala na glasbenih odrih, medtem sem se podajala tudi v slikarski svet in raziskovala svoje sposobnosti ustvarjanja realističnih podob na platnih. Glasbeni oder sem nato zamenjala z drugimi aktivnostmi, tako sem sčasoma postala blogerka … navsezadnje je bilo takšno in drugačno pisanje vedno sestavni del mojega življenja. Seveda se je moja radovednost nadaljevala, tako sem se začela preizkušati še v fotografiranju in fotoaparat je postal moj stalni spremljevalec. Občudujem lepoto narave, arhitekturo ter zgodovino in vse, kar vidim ovekovečim s fotografijami. Življenje je naneslo, da sem začela potovati. Moje prvo pravo potovanje se je začelo pred nekaj leti na grškem otoku Karpathos. Prijetne izkušnje so me spodbudile k nadaljevanju in tako sem v zadnjih letih obiskala kar nekaj grških otokov, na potovalni seznam sem seveda dodala še našo lepo Slovenijo, ogledala pa sem si tudi naše sosednje dežele. Želite izvedeti več? Kliknite tukaj... https://wonderfullife-style.com/

Aromaterapija … sproščujoča kopel

Eterična olja za prijetno sproščujočo kopel

Svet eteričnih olj je resnično nekaj edinstvenega, saj vonjave oziroma hlapi eteričnih olj dobro vplivajo na naše počutje in tudi na naše zdravje

Za dobro funkcioniranje našega telesa je zelo pomembno tako fizično kot tudi psihično stanje … naše telo namreč deluje kot celota.
Glede na današnji tempo se pogostokrat dogaja, da smo cel dan pod obremenitvijo in nas zvečer dobesedno vrže … izdaja nas utrujeno telo oziroma težka glava. Po tako težkem dnevu, pa naj gre za fizično obremenjen dan ali za psihično dolgotrajno napetost, si lahko ob koncu dneva sami pomagamo tako, da si vzamemo nekaj časa le zase, si pripravimo kopel, v kateri se bomo prijetno sprostili in po kateri bomo kot “prenovljeni”.
Seveda si vsak po svojem okusu izbere primerne vonjave kopeli, ki jih je na tržišču ogromno, ampak za sprostitev pa so zelo pomembna tudi eterična olja, s katerimi si opomoremo in naberemo moči.
V nadaljevanju navajam mešanico, ki jo dodamo v kopel.

Tukaj je sestava mešanice za mlečno kopel:
– 1/2 l mleka ali smetane
– 5 kapljice eteričnega olja jasmin
– 5 kapljic eteričnega olja ylang-ylang
– 5 kapljic eteričnega olja sandalovine
Mešanico vlijemo v kad in jo začnemo polniti najprej z mrzlo in nato postopoma s toplejšo in vodo.
Poskusite … in uživajte.

Želim vam čim lepše dni … in seveda čim manj stresnih oziroma težavnih trenutkov … 
Prejmite prisrčen pozdrav od Ljubice

OPOZORILO: Eterična olja zelo dobro vplivajo na človeka, vendar je kljub temu potrebno biti pazljiv, priporočajo strokovnjaki.
-Eterična olja se uporabljajo v zelo majhnih količinah.
-Nikoli se ne nanašajo direktno na kožo, vedno jih je treba namreč predhodno razredčit.
-Nekatera eterična olja je potrebno uporabljati zelo previdno (kot sta čajevec in evkaliptus), saj so lahko pri nepravilni uporabi celo strupena, to velja predvsem pri otrocih, nosečnicah in pri starejših ljudeh.

Pregovori ob Martinu

Pregovori ob Martinu

Včeraj smo slavili Martina in ob tem prazniku pili že novo vino, na ta dan se namreč mošt spremeni v vino. Seveda se na ta dan mora novo vino preizkusiti … to drži …  da se oceni, kakšnega okusa je, ali je dobro ali ne …. mize pa se obložijo še z dobrotami, ob katerih ne sme manjkati kakšna gos (no, nekateri jo zamenjajo tudi z raco) in seveda ob vseh prilogah ne sme manjkati sladko rdeče zelje, mlinci,… pa še kaj. Vsekakor okusna pojedina.

O Martinovem prazniku pa je znano še kaj več, ne le kulinarične dobrote. Poznamo tudi pregovore, vezane na ta dan. Izsledila sem jih kar nekaj, glasijo pa se tako:

– »Sonce na Martina, pred vrati huda zima«
– »Če se Martinova gos po ledu plazi, ob Božiču navadno po blatu gazi«
– »Če je Martin oblačen ali meglen, pride zima voljna kot jesen«
– »Če je Martinov plašč v meglo zavit, bo vsakdo še zime sit«
– »Če je na Martina jasen in sončen dan, bosta v treh dneh pobeljena hrib in plan«
– »Če je Martin lep, veliko da zimo, če pa je meglen, slabo dobimo«
– »Če sveti Martin listje obdrži, huda zima sledi«
– »Če sveti Martin oblake preganja, nestanovitno zimo napravlja«
– »Če je za Martina dež, je potem zmrzlina, pozebe ozimina in je tu draginja«

Kakšna bo zima nam torej napove Martin… in po vremenu sodeč letošnjega Martina bi naj bila zima mila, glede na to, da je bil meglen dan… ampak, na drevesih se je obdržalo listje….
Hmmm …. bomo videli, kako bo.
Lepo se imejte …
… in prisrčen pozdrav do naslednjič… Ljubica

Praznik vina Martinovo

Martinovo

Martinovo je že skoraj pred vrati … praznik, ob katerem se naj bi mošt spremenil v vino. Ob tem prazniku so se vedno pripravljale obilne večerje, pri katerih ni smela manjkati goska oziroma raca, poleg ostalih slastnih dobrot seveda.
Obilne pojedine so sicer nekoč predstavljale praznovanja v zahvalo ob zaključku letine, v današnjem času pa je ta praznik že nekako izgubil pravi pomen, ampak … tako pač je, časi so drugačni.

In kdo je bil Martin (pravo ime je Martinus), kateremu vsako leto posvečamo dan 11. november?
Svetnik, rojen leta 316 (morda 317) na Madžarskem, na območju današnjega mesta Sombotel (nekoč se je imenovalo Savaria). Bilo je obdobje Rimskega imperija. Njegov oče je bil rimski vojak in v času Martinovega zgodnjega otroštva se je družina preselila v Ticinum (danes Pavia v Italiji). Tu se je Martin seznanil s krščanstvom, čeprav starša to nista bila. Ko je Martin odrastel, je bila njegova želja postati puščavnik, vendar se je na očetovo željo (oziroma bolj prisilo) že v starosti 15 let pridružil vojski, jo služil v Franciji (v takratni Galiji) in kasneje postal celo vojaški častnik. Legenda pravi, da je v mestu Amiens v Franciji nekega mrzlega jutra pred mestnimi vrati videl berača, ki je bil brez vsega in da ne bi zmrznil, je Martin svoj topli plašč prerezal na pol in mu polovico izročil, da se je lahko z njim grel.
Martin je v času vojaškega službovanja leta 339 za veliko noč prejel Krst. V vojski je ostal še 20 let in pri svojih štiridesetih se je odločil, da bo vojsko zapustil in šel po poti, katero si je želel že v mladosti … tako je postal menih, izobrazil se je v teologiji, postal diakon in naposled duhovnik.

Martin je veljal za pravičnega, skromnega in dobrosrčnega človeka, tudi kasneje, ko so ga izvolili za škofa, katere vloge pa ni takoj sprejel. Legenda pravi, da je sprva škofovsko mesto zavrnil in se pred verniki skril, vendar so ga goske s svojim gaganjem izdale. Leta 371 je Martin postal škof v Toursu, vendar se ni preselil v škofovsko palačo, ampak je živel v revnih kočah z menihi zunaj mesta in se vse življenje zavzemal za reveže ter postal eden med prepoznavnimi rimsko-katoliškimi svetniki.
Sveti Martin je umrl 8.nov. leta 397 v kraju Candes (severno od Toursa), pokopan pa je bil 11. nov. v Franciji blizu mesta Tours (Candes Saint Martin).

Ali ste vedeli?
Na grobu omenjenega svetnika so postavili kapelo, kasneje pa baziliko (v srednjem veku je bila tu romarska pot)
-Obletnico pogreba Svetega Martina obhajamo kot godovni dan … 11.november.
-V srednem veku (pravzaprav že od konca 4.stoletja) se je na območju večjega Evropskega dela (predvsem zahodnega) s tem dnem začel 40 dnevni post. Kasneje se je v cerkvenem koledarju to obdobje skrajšalo, ki ga poznamo še danes kot adventni čas … obdobje pričakovanja Jezusovega rojstva.
-Puščavniki so bili predhodniki menihov (v 3.stoletju – v začetnem obdobju krščanstva). Ti so se odmaknili od tedanje civilizacije v puščavo in tam preučevali verska besedila.

No, toliko za danes. Želim vam prijetno praznovanje
… do naslednjega petka…

Prisrčen Martinov pozdrav … Ljubica