Praznična Ljubljana
Novoletna praznovanja so se po mestih in naseljih v zadnjem obdobju masovno prestavila na zunanje površine. Razne prireditve in koncerti v mesecu decembru privabljajo številne obiskovalce. Mesta, naselja in vasi se v tem času odenejo v praznične podobe in kar tekmujejo med seboj, katero bo lepše okrašeno.
Tudi naša prestolnica seveda ne izstopa in si tako vsako leto daje duška ob okraševanju v »Vesoljno Ljubljano«, ki je v tej podobi prvič zažarela ob prelomu v novo stoletje.


Center prazničnega vzdušja Ljubljane je seveda okolica tromostovja, kjer na različnih trgih organizirajo prireditve in koncerte (Kongresni, Mestni in Pogačarjev trg ter Trg francoske revolucije). Sicer pa je živahno povsod. Na ulicah starega dela mesta odmeva glasba iz prastarih instrumentov lajn, ki jo lajnarji izvajajo v starih tradicionalnih meščanskih nošah, ob reki Ljubljanici nas vabijo številne kavarne in restavracije, na tržnici pa si lahko tudi iz rok domačih mojstrov izbiramo različne kose oblačil ali pa se pogrejemo z okusno hrano in pijačo.
Živahno mesto se ob večerih prelevi v pravi živžav, kjer se ob vsakem kotičku nekaj dogaja.

Na sprehodu po ulicah mesta lahko opazimo tudi stari grad, ki se bohoti nad Ljubljano v drugačni razsvetljavi in nas s svojo čarobnostjo vabi k sebi, kjer se lahko udeležimo različnih organiziranih prireditev.


Praznično Ljubljano sem seveda morala obiskati tudi sama in doživeti vsaj delček decembrskega vzdušja. Ob prvem obisku decembrske Ljubljane sem žal naletela na tako gosto meglo, da bi jo lahko rezal.
Sprehod po ulicah sicer ni dajal takšnega užitka kot bi sicer, če bi bilo vreme jasno, tako pa sem opazovala meglene ulice in skozi gosto meglo gledala odseve razporejenih lučk ter drugih prazničnih okraskov. Ulice so bile kljub megli nabito polne obiskovalcev, megla pa je navsezadnje ustvarjala nekakšno skrivnostno podobo mesta.
Posebno doživetje je bilo na mestni tržnici, kjer sem si z velikimi očmi ogledala vso bogato ponudbo.

Ob naslednjih obiskih je bilo vreme malce lepše, ampak … prvi vtis vedno ostane najmočnejši.
In kakšna je bila Ljubljana v preteklosti?! Na Mestnem trgu je bil že leta 1859 praznični Miklavžev sejem, na katerem je bila takšna gneča, da ni bilo možnosti prehoda za kakšen nakup v kateri od tamkajšnjih trgovin. Kasneje se je sejem prestavil na Kongresni trg. Sredi 20.stoletja (po vojni) je oblast Miklavža zamenjala za dedka Mraza in je ta postal osrednji lik.
Prva okrašena smreka je bila postavljena v eni od gostiln v Ljubljani leta 1845, v meščanske kroge pa je navada postavitve okrašenih smrek prišla šele konec 19.stoletja. Poleg okraševanja so bila v običaju tudi obdarovanja in sicer v istem stoletju je bila v Ljubljani lectarska delavnica, kjer so izdelovali pecivo v obliki Miklavža in parklja za obdarovanje otrok, v božičnem času pa so fantje prejemali od deklet v dar medene zvezde.
V božičnem času je bila nekoč pred davnimi časi med drugim tudi navada koledovanje , obhodi kolednikov (to so bili samski moški), ki so s prepevanjem slavili Jezusovo rojstvo. Hodili naj bi od Miklavža pa vse do svečnice (2.januar). Mi jih poznamo kot sveti trije kralji.
Tudi za Novo leto so bili običaji povsem drugačni. Do konca 17.stol. so na Novoletni dan v zgodnjih jutranjih urah deželni trobentači po mestu Ljubljana trobili ter beračili po hišah za darove.
Do sredine prejšnjega stoletja so bila v ospredju Božična praznovanja, šele kasneje so se začela javna silvestrska praznovanja, kjer so se meščani zbirali in zabavali na lokacijah, kot so Narodni ter Mestni dom, Hotel Union in v Kazini.
Prvo praznovanje silvestrovanja na prostem pa je bilo pred Mestno hišo v Ljubljani leta 1990.
To je le majhen delček iz zgodovine Ljubljane.
Bodite lepo … uživajte v decembrskem vzdušju …
… in prejmite prisrčen pozdrav od Ljubice …
… do naslednjega petka …