Dobri mož Miklavž

Miklavž – dobri mož Sveti Nikolaj

Smo v mesecu obdarovanj in prvi dobri mož meseca decembra sveti Miklavž bo kmalu tu.
Kdo ne pozna Miklavža … in njegovega spremstva, tistih grozovitih bitij, zaradi katerih marsikateri otrok od strahu obnemi? Mislim, da jih prav vsi zelo dobro poznamo.
Ob tem prazniku nas spomini popeljejo v čas našega otroštva … no, vsaj pri meni je tako … in naših prvih prejetih daril od Miklavža … no ja, od parklja seveda tudi.
In kakšna so bila naša darila takrat? Bolj skromna od marsikaterega v današnjem času, to zagotovo. Predvsem so mi v spominu ostale slastne pomaranče, ki so iz prozornega paketa mamljivo vabile, pa seveda tudi kakšne drobne sladke dobrote so bile zraven. Otroci smo bili daril resnično zelo veseli, saj je bilo življenje skromno in so se dobrote pojavljale zelo poredko. Po starih običajih smo morali otroci pred prejetjem darila zmoliti kakšno molitev, danes je situacija drugačna, razen če se še katera družina drži starih navad.
Smisel Miklavža se je danes zaradi drugačnega načina življenja seveda spremenil, vendar upam, da se še vedno vsaj delno ohranja skromnost, katero Sveti Miklavž tudi predstavlja, saj je bil znan po skromnosti in velikodušnosti.

In kdo je bil sveti Miklavž (grško Hagios Nikolaos)?
Zgodbe o njem se razlikujejo. Priljubljen svetnik, zaščitnik ribičev, mornarjev, brodarjev, splavarjev in čolnarjev bi se naj rodil v bogati grški družini (v času Rimskega cesarstva) 15.marca 270 leta v kraju Patara, danes Demre (Turčija), nekoč grška Anatolija, ki je bila del rimske škofije. Starša je zaradi takratne epidemije izgubil zelo zgodaj, skrb zanj pa je prevzel njegov stric škof Nikolaj. Ta ga je krščansko vzgajal in Miklavž je tako postal duhovnik in kasneje škof. V začetku njegovega škofovanja so bili kristjani preganjani, prav tako Sveti Miklavž. Za nekaj časa so ga vrgli celo v ječo, kjer je veliko pretrpel. Kasneje je po zaslugi priznavanja krščanstva bil odpuščen in doživel visoko starost. Umrl je 6. decembra leta 350.
Sveti Miklavž je prepoznaven po rdečih oblačilih, škofovski zaviti palici in pokrivalu ter dolgi beli bradi. O njem so krožile različne legende, saj naj bi pomagal mnogim ljudem, po njem pa so počaščene tudi številne cerkve, predvsem tiste ob nekoč pomembnih rečnih in pomorskih poteh.
Njegovo podobo je prevzel današnji božiček … ampak … o tem kdaj drugič.