Otok Karpathos – osebna doživetja … Prihod na otok

Prihod na otok Karpathos

Kadar smo v preteklosti govorili o dopustu na morju smo imeli Slovenci običajno po stari navadi v mislih hrvaško obalo, morda smo pomislili tudi na katero od slovenskih obmorskih mest, manj pa se jih je odločalo za dopustovanje drugje … v bolj oddaljenih deželah. To doživetje sem tudi sama odkrila šele leta 2007, ko sem prvič dopustovala izven “naših okvirjev”.

Ta dopust je bil precej drugačen. Kot prvo … pot z avtomobilom in nato nadaljevanje z avtobusom do letališča je bila precej krajša, kot smo bili sicer vajeni na potovanjih proti morju … to mi je bilo zeloo všeč. Na letališču smo morali malce čakati, ampak čas je ob stikanju po trgovini duty-free-shop hitro mineval. Sledilo je vkrcanje na letalo in ….. pooleeet proti otoku Karpathos.
Glede na moje predhodne izkušnje z letenjem ni bilo tako slabo, za vse tiste, ki še niste leteli, bi morda lahko dodala prispodobo, da je občutek letenja podoben vožnji z avtobusom po naših cestah, kjer se občasno avtobus “spotika” na zaflikanem asfaltu … Takšni tresljaji se na letalu dogajajo zaradi turbolence … to je to … nič strašnega, le skozi okno ne smeš gledati, če te je strah. In ko sem ravno pri primerjavah lahko rečem, da je letenje včasih bolj umirjeno kot vožnja po naših cestah. Kmalu po vzletu začnejo stevardese streči s sendviči ter pijačo in zaradi prostorske stiske ter majhne mizice, kjer si moraš zorganizirati prostor za sendvič, pijačo in morda še za vročo kavico, pač poskušaš paziti, da se ne poliješ … seveda se s tem malce zamotiš in pozabiš na let in vse ostalo.
Skratka, čas na letalu kar hitro mineva, sploh, če imaš v družbi prijetne sogovornike, navsezadnje, letala vzletajo iz slovenskega letališča (po novem tudi iz Maribora, ne samo iz Ljubljane) in običajno je na njem tudi več Slovencev.
Sedež na letalu si lahko včasih predhodno izbereš, če je seveda možno in dovolj prostora … zame je najboljši pri oknu in če je vreme ustrezno ter seveda okno dokaj čistosi nagrajen s krasnim razgledom, sploh ob vzletu in pristanku.
Torej … če se vrnem nazaj … naša zračna pot se je po približno dveh urah zaključevala in letalo je uspešno pristalo na manjšem otoku imenovanem Karpathos, ki sem ga seveda “prečekirala” še pred pristankom, ampak, bolj ko sem gledala skozi okno letala in se kasneje ozirala po letališču, bolj sem se spraševala, kje smo mi to sedaj pristali … na koncu sveta?

Stavba letališča je izgledala zelo zapuščeno, en del je bil celo kot na nekem neurejenem gradbišču in sploh nisem imela občutka, da sem prišla na dopust.Ko sem po nekaj letih ponovno pristala na tem otoku, je bila seveda situacija na letališču precej drugačna, saj so medtem obnovili stavbe, ampak takrat … prvič je bilo pač kot je bilo.
Skratka … prevzeli smo kovčke in slovenska vodička nas je usmerila proti avtobusu.
Zelo me je zanimalo, kaj nas čaka. Kovčke nam je šofer avtobusa pomagal zložiti v prostor za prtljago, nato pa smo krenili. Pokrajina ob letališču je bila precej pusta, saj so ravnico, ki nas je obkrožala, tu in tam pokrivali le posamezni grmiči in ker je ta predel precej ozek, smo lahko videli tudi obalo … zalivčke, na katerih sem opazila kar nekaj windsurferjev. Od vodičke smo izvedeli, da je zaradi konstantnega vetra ta predel otoka zelo priljubljen pri ljubiteljih vodnih športov. Tu imajo namreč idealne pogoje in zalivčki so temu primerno urejeni.
Skratka … naša vožnja se je nadaljevala v smeri proti severu in pred nami se je prikazalo prvo letovišče … Amoopi.Pogled na okolico je bil sedaj že veliko lepši … hoteli, apartmaji, gostišča, ter seveda krasna plaža s čudovito barvo morja, kolikor sem pač med vožnjo iz avtobusa uspela ujeti.Ob privlačnem hotelu je bil naš prvi postanek in izstopilo je nekaj turistov. Vožnjo smo nato nadaljevali proti glavnemu mestu Pigadia, kjer se je nahajal naš hotel. Po nekaj kilometrih se je cesta začela spuščati po strmini navzdol in pred nami se je odprl pogled na del mesteca, ob katerem so se od sonca obsijane bele stavbe kar bleščale. Kot sem kasneje ugotovila so stavbe po celotnem otoku pretežno v beli barvi, prav tako uličice. Mesto Pigadia leži v večjem zalivu na vzhodni strani otoka, ob katerem se v velikem loku razprostira plaža. Prispeli smo do centra in po nekaj postankih smo končno prispeli tudi do našega hotela. Pred nami je stala preprosta stavba, rahlo zaokrožena z velikimi steklenimi površinami, pred katero pa se je nahajal ne tako majhen bazen. S prtljago smo se napotili proti recepciji, kjer nas je pričakal vesel, razigran in zelo prijazen hotelir, ki si je medtem, ko nas je vpisoval celo prepeval.
To sem prvič doživela … in moram priznati, da je bila ta sproščenost prava dobrodošlica za nas prišleke. No, pa sem končno dobila občutek, da sem na dopustu.

undefined Nazaj



… za celotno vsebino klikni na sliko spodaj … 😊

Prisrčen pozdrav od Ljubice … ❤️😊

Dobrodošli … !!!

Pozdravljeni dragi bralci!

Naj vas najprej prav vse prisrčno pozdravim in se vam zahvalim, da ste se mi pridružili. Preden nadaljujem s pisanjem, bi želela z vami deliti misel, ki se mi pogostokrat poraja in sicer gre za naš tempo življenja.🤔
Čas nam dobesedno uhaja😯… »Beži kot zajec čez hrib, ko ga nekaj prestraši« … in ko se zjutraj zbudimo, nam po glavi že rojijo obveznosti, ki nas čakajo😕 in preden se zavemo, je dneva že konec … potem pa se na koncu vprašamo »Kam je šel dan?« … A imam prav?? 🤔
Mislim, da je skrajni čas, da se v življenju večkrat ustavimo … se pogosteje ozremo okoli sebe in si vzamemo čas zase, za družino in prijatelje….
Hmmm … Baje da živimo samo enkrat! 🤔😉

Smo pa trenutno prišli v situacijo, ko nam virus spreminja naš vsakdanji tempo, saj smo primorani biti doma v samokaranteni😯 …. in če iz tega vzamemo nekaj dobrega je to, da imamo več časa, ki ga sicer nimamo🙂 in lahko ga izkoristimo za družino, zase, morda za kakšen hobi, za katerega imate že dlje časa želje, pa niste uspeli priti do tega, morda za kakšno dobro knjigo… morda brskanje po albumih in obujanje lepih spominov… 😊

In tako, kot si ob vsakem začetku novega leta delamo zaobljube, kaj vse bomo spremenili, opustili, dopustili, kaj novega postorili… itd … itd… je tudi sedaj morda trenutek, ko si lahko zadamo kakšno dodatno zaobljubo.☺️ Tudi jaz sem se nekaj odločila … začela bom pisati blog na moji novi spletni strani, na kateri bom z vami dragi bralci delila kakšne zamisli in ideje na splošno ter doživetja, dogodke in nenavadne trenutke na potovanjih in izletih … namreč, kot sem že omenila v rubriki »o meni«, moja strast je potovanje in raziskovanje.🙂 Glavni dopust nekje na morju zadnja leta namreč ne izgleda klasično… hotel in plaža… kje pa, človek se v takšnem ritmu po nekaj dnevih tako utrudi, da potrebuješ še en teden, da si prideš k sebi, ko se vrneš nazaj domov. 🙄😉 Pravo doživetje dopusta je pohajkovanje naokoli, razkrivanje okolice, kulinarično doživetje, prijeten izlet peš, z motorjem, z quadom, avtomobilom, ladjico ali kako drugače…. Skratka, pester dopust, iz katerega se vrneš domov poln lepih vtisov. 😊Ker je bil zadnja leta običajno glavni dopust na katerem od grških otokov, vam bom razkrila dogodke iz teh potovanj, seveda pa bom dodala tudi opise ostalih izletov po naši ljubi Sloveniji, pa še h kakšni sosedi bomo malo pokukali.🙂

Toliko za danes… Kmalu se vam oglasim in vam opišem, kako je izgledalo moje prvo potovanje na oddaljeni grški otok Karpathos…😊


Imejte se lepo!!
Prisrčen pozdrav od Ljubice! 🙂🌺💖🍀

Santorini – Oia

OIA- tradicionalna vasica na otoku Santorini

Na skrajnem severo-zahodnem delu otoka Santorini se nahaja tradicionalna vasica Oia, ki je že večkrat prejela naziv najlepše turistične vasice na svetu.
Razteza se po robu pečine in ponuja čudovit razgled na celotno Kaldero. Privlačna arhitektura vasice v tipično belo-modri barvi v kombinaciji z obarvanimi stavbami sončnih odtenkov nam zagotovo pritegne pozornost. Tu so še živahne barve cvetja, ki se vzpenjajo po zidovih,  vasico krasijo tudi tako imenovane jamske hiše, v katerih so bivali nekoč, nekaj posebnega so prav tako mlini, ki so sedaj preurejeni v apartmaje. 

Pravijo, da so najlepši sončni zahodi iz te vasice, vsak dan se tako zbere mnogo turistov, ki napolnijo obzidja in z fotoaparati v rokah čakajo na zadnje sočne žarke.


Pristanišče Ammoudi
Pod vasico Oia je manjše pristanišče Ammoudi, od koder so redne povezave na sosednji otok Therasia, redne linije pa so tudi na oddaljene otoke. Pristanišče je obdano s stavbami, med katerimi je tudi nekaj tavern z okusno morsko hrano.
Pot do pristanišča poteka po mnogih stopnicah, ki jih lahko premagujete tudi na hrbtu taxi-osla.


Izleti in pohodništvo
Iz pristanišča Ammoudi so organizirani dnevni izleti z ladjo, ljubitelji pohodništva pa imajo priložnost, da se podajo na zanimiv pohod po grebenu obroča kaldere vse do Imeroviglije, do katere je približno 6 km ali pa še naprej do prestolnice Fire. Na poti boste imeli čudovit pogled na kaldero, strme rdeče pečine, globoko temno modro morje in sosednje otoke. Celotna pot od vasice Oia pa vse do prestolnice je dolga približno 11 km.

Izposoja vozil
Izposoja vozil je možna po celotnem otoku, tudi v vasici Oia. Otok Santorini je relativno majhen in je za izposojo dovolj motor ali štirikolesnik, teh je tudi največ v ponudbi.

Javni promet
Avtobusna povezava do prestolnice Thire je dobro organizirana … razpored voženj je načeloma na 30 minut, avtobusi vozijo dolgo v noč, tako imajo turisti možnost preživeti kakšen večer tudi v prestolnici.

Očarljivo vasico Oia si je vsekakor vredno ogledati.

(Celotna vsebina se bo v bodoče še nadgrajevala !)

Mesto in ostale vasice na otoku Santorini:

Otok Santorini – na splošno

Teme spletne strani: moja potovanja, dogodivščine, dogodki, stik z naravo…