Category Archives: Greece

Otok Lefkada – osebna doživetja … Letovišče Nydri

Letovišče Nydri

Nydri je največje letovišče na otoku Lefkada (Lefkas), skozi katero poteka glavna cesta vzhodnega dela otoka, ki pa se vsak večer v predelu centra letovišča zapre (promet se namreč preusmeri na stranko cesto) in glavna cesta se za nekaj ur spremeni v sprehajalno promenado, ob kateri so številne trgovinice, manjše pekarne, lokalčki …  na nasprotni vzporedni strani … ob morski strani pa se v precej dolgi liniji vrstijo različni lokali, taverne ter restavracije, ki poleg domače tradicionalne grške kuhinje ponujajo tudi tuje dobrote, na primer iz italijanske kuhinje.

Skoraj celotno letovišče Nydri sva seveda raziskala že prvi dan.
Ob prihodu v hotel in po namestitvi je bila ura že pozno popoldan in zaradi vožnje, ki je navsezadnje v celoti trajala kar dovolj dolgo, čeprav je bil let kratek, sva že čutila lakoto. Najin hotel je stal tik ob plaži in sva jo lahko videla tudi iz najinega balkona … nekaj korakov … in že sva bila na njej.

Prodnata plaža se je pričela na nekakšnem manjšem polotočku in se razprostirala skoraj do centra letovišča. Palme, drevesa in drugo visoko zelenje je dajalo prijetno senco ob celotni plaži, na kateri so bili postavljeni ležalniki s senčniki, poleg pa so se na vsakih nekaj metrov nahajali lokalčki in bari hotelov, ki so stali zraven.

Do centra letovišča sva šla kar ob plaži in nedaleč naprej sva že stala na glavni cesti, ki je bila tisti trenutek še odprta za promet. Center sva si le na hitro ogledala, saj sva želela najprej na večerjo. Napotila sva se na drugo stran … na predel ob obali, kjer so se vrstile taverne … prijetne na pogled … ene okrašene z izredno bogatim zelenjem, druge s privlačnimi svetilkami, tretje spet kako drugače … »no, to je tisto, kar sva iskala!!! … sva komentirala in si izbrala eno med njimi … nama ustrezno, se prijetno namestila in si naročila … nekaj grškega seveda.

Ker je taverna stala nedaleč od morja, sva ves čas lahko opazovala dogajanja »na« in »ob« morski promenadi. Ob celotni obali se namreč nahaja pristanišče in videla sva lahko različne ladjice … večje in manjše, ki so se na morski gladini rahlo pozibavale. Po promenadi se je sprehajalo čedalje več turistov, ki so prav tako kot midva, šli v iskanje primernega prostora za večerjo.


Po odlični in malce zgodnji večerji sva se odločila, da se bova še sprehodila ob obali in si ogledala dogajanja od blizu … namreč, v daljavi sva videla večje ladje in gruče turistov, ki so se gnetli ob njih. Pristopila sva bližje in videla napise na ladjah … bile so turistične ladje namenjene za dnevne izlete. Na vsaki izmed njih je pisalo, kam je namenjena in kdaj je odhod. Seveda sva se odločila, da greva na kakšen izlet tudi midva, sicer ne takoj naslednji dan, ampak v naslednjih dneh pa zagotovo.
Večer na obhodu po letovišču Nydri je hitro mineval, mimoidočih turistov je bilo sčasoma čedalje manj … in tako sva tudi midva kmalu za njimi zapustila »prizorišče« in se odpravila nazaj v hotel.
Za naslednje jutro pa je bil plan izposoja avtomobila …

… do naslednjega petka …

… prisrčen pozdrav in čudovit teden vam želim … Ljubica

Celotna vsebina

Otok Lefkada – osebna doživetja … Prihod na otok

Prihod na otok Lefkada

Grški otok Lefkada spada v skupino Jonskih otokov … mi mu pravimo Lefkas, imenujejo ga pa tudi Lefki, kar pomeni »lepi«.
Otok Lefkada je peti grški otok po vrsti, na katerem sem letovala in si ga ogledala skoraj v celoti.

Če se ozrem nazaj in primerjam vse obiskane grške otoke, lahko rečem, da je ta otok eden mojih lepših … morda tudi zato, ker je precej zelen, predvsem pa so me fascinirale plaže zahodne obale otoka Lefkada s čudovito turkizno barvo morja.
Kot običajno sva tudi tokrat krenila na pot iz letališča na Brniku in po precej kratkem poletu, ki je trajal le dobro urco, smo že pristali na letališču Preveza, ki je sicer na celini, ampak se nahaja v bližini otoka Lefkada, otok Lefkada je namreč s celino povezan s krajšim mostom in je tako dostopen po cesti.
Skratka, na letališču Preveza so nas ob izhodu usmerili na pravi avtobus in po približno dvajsetih minutah smo se že vozili po otoku, najprej mimo istoimenskega mesta Lefkada, nato pa smo se usmerili najprej proti zahodni obali otoka proti vasici Agios Nikitas. Med potjo smo si lahko že malce ogledali severni del ter zahodno obalo, vodička pa nam je medtem opisovala otok, nam pripovedovala anekdote ter nam posredovala razne informacije.
Ob vasici Agios Nikitas, kjer je izstopilo nekaj turistov, je šofer avtobus obrnil in nato smo se vrnili po isti poti nazaj … v smeri proti mestu Lefkada, ki smo ga nekaj časa lahko opazovali tudi iz višine, saj je cesta speljana po hribu, vožnjo pa smo nato nadaljevali ob vzhodni obali otoka Lefkas vse do letovišča Nydi, kjer se je nahajal tudi najin hotel. Tu je iz avtobusa izstopilo kar nekaj turistov in najprej sem na hitro »prečekirala« okolico … prvi vtis je bil kar dober. Po nekaj deset metrih smo že stali pred vhodom hotela … pravzaprav je bilo to območje obkroženo s hoteli.

Naš hotel je bil sicer preprost, je pa deloval precej domače.   Pristopila sva k recepciji in zelo prijazna receptorka je ob vpisovanju kmalu ugotovila, da nekaj ni v redu … najino sobo so namreč dali drugemu paru, kajti za isto sobo sta bili narejeni dve rezervaciji. Hitro je šla v »akcijo«, da nama najde drugo sobo, medtem pa naju je povabila v bar, ki se je nahajal zraven recepcije, kjer so nama postregli s pijačo… na njihov račun seveda. Ker je hotel stal tik ob plaži … prav tako bar, sva medtem uživala ob pogledu na morje. Receptorka je zadevo kar hitro uredila, tako sva dobila sobo v sosednjem hotelu, le nekaj metrov naprej, poleg tega so nama ponudili gratis klimo za ves teden, ki jo je sicer potrebno doplačati.
Kot sva kasneje ugotavljala, se dogajajo tudi takšne neprijetnosti, kajti rezervacije se pošiljajo iz različnih agencij in raznih spletnih povezav, ampak zadeve znajo lepo urediti, običajno že predhodno, tokrat je pač bilo v zadnjem trenutku.
Skratka … vse se je lepo uredilo, sobo sva dobila … čakala naju je le še plaža … ter seveda celoten otok …

… več naslednji petek …

… do takrat pa prisrčen pozdrav … Ljubica

Celotna vsebina

Otok Karpathos – osebna doživetja … Vrnitev domov

Vrnitev domov in vtisi

Dopustniški dnevi na otoku Karpathos so se iztekali in prišel je dan vrnitve domov. Zjutraj tistega dne smo si lahko še privoščili umirjen zajtrk … in ker je bila prtljaga seveda že skoraj pripravljena, je bilo dovolj časa kasneje še za obhod po mestu, kavico in opoldanski prigrizek.
Z žalostnim občutkom, ker je dopusta konec in hkrati z obilico prijetnih vtisov preteklih dni smo se odpravili na avtobus, ki nas je odpeljal na letališče. Avtobus je seveda spotoma zavil še v letovišče Amoopi po nekaj turistov, kjer smo imeli še zadnjo priložnost od daleč videti čudovito peščeno plažo s turkizno-modrim morjem … »bye bye plaža«undefined … sem se tiho poslavljala od nje, nanjo me je namreč vezal čudovit spomin na nepozaben sproščujoč dan, hkrati sem se zavedala, da se vračam v realnost … v vsakdanjik, ki prinaša skrbi in stres.

Na letališču smo se po celotni proceduri vkrcali na letalo Adria in poleteli nazaj proti Sloveniji.
Ob vzletu smo vsi, ki smo imeli seveda to priložnost, skozi okenca letala radovedno opazovali, kako se letalo dviga , otok Karpathos, ki smo ga preleteli, pa je postajal čedalje manjši …

Še nekaj časa smo lahko videli morje in otočke pod nami, nato se je pojavilo kopno, ki je tu in tam kazalo podobo kakšnega večjega mesta, jezera, širše reke ali gorsko pokrajino. Čas na letalu je dokaj hitro mineval in pred prihodom v Slovenijo smo že opazovali zeleno pokrajino, ki je bila v primerjavi s predhodnim razgledom popolnoma drugačna.

To je bil moj prvi obisk na sploh v Grčiji, zaradi katerega mi je morda še toliko bolj ostal v spominu, čeprav je bil prvi vtis ob prihodu precej drugačen … pa vendarle … drugačni ljudje, drugačne navade, krasno vzdušje, izredno počasni tempo življenja, kristalno čisto morje … pa še vreme, vsako jutro nas je prebujalo sonce, nebo pa brez oblačkov … vsak dan … brez izjeme…. Krasno!!!  To je le nekaj osnutkov spomina na prvi dopust iz otoka Karpathos.
Tu so še vse tiste čudovite barve, ki sem jih tiste dni videla in doživela … ki so bile videne v pravem trenutku … svetloba je namreč tista čudna reč, ki se poigrava z barvami in jo na vsake toliko časa spreminja in čez pol ure morda ne bo več to, kar je bilo v tistem »pravem« trenutku… včasih moraš pač imeti srečo, da lahko vidiš nekaj v pravem času dneva….. da vidiš tisto čudovito barvo, ki jo narava ob določenem trenutku maksimalno premore … jaz se takrat običajno refleksno odzovem z: »Vauuu!!!«. Tu imam v mislih tudi barve morja ob plažah … te niso vedno enake, poleg tega tudi moč in »pozicija« sončnih žarkov vplivajo na to. Je pa tudi res, da se moraš v teh trenutkih predati čutom, da to resnično vidiš, sicer gre vse mimo tebe. To je tako kot tale rek: »Gledaš pa ne vidiš« … vam je kaj poznano? Navsezadnje, dopust je čas, ko se lahko ustavimo, sprostimo in opazujemo dogajanje okoli nas, saj nas nihče ne preganja…. razen morda vodičk, če greš na kakšen skupinski izlet, pa ji moraš ves čas slediti, sicer se izgubiš … ali če so prisotni kakšni drugi dejavniki.

Otok Karpathos ni tako turistično oblegan in morda je bil tudi zaradi tega tisti občutek glede počasnega tempa intenzivnejši. Vtis sem dobila, da se je čas ustavil … upočasnil … na trenutke celo, kot da se je čas zavrtel nazaj v preteklost. Njihov tempo življenja je namreč izredno umirjen, sploh pa v vročih poletnih dneh … to je neverjetni občutek. Doma v vsakdanu poznamo le še naglico in hiter tempo, potem pa nenadoma občutiš to, kar sem doživela v tistih dneh na tem otoku… relaksacija na polno.
Globok vtis so mi pustile tudi plaže … tiste prave s turkizno-modrim morjem … brez plavajoče trave seveda. Doma sem takšne plaže občudovala na fotografijah iz kakšnih oddaljenih otokov, tokrat pa so bile pred mojimi očmi in sem se ob pogledu nanje veselila kot majhen otrok, ko dobi veliko porcijo najljubšega sladoleda.

Omenim naj še živobarvne bujno cvetoče Bougainvillea, ki so se bohotile ob kakšnem hotelu po paviljonih ali po stavbah. Občudovala sem njihovo veličino, pri nas jih namreč poznamo le kot lončnico, pri njih pa se vzpenjajo več metrov visoko.
Skratka doživetje grškega otoka je bilo čudovito in nepozabno.

V naslednjih letih sem imela priložnost videti še druge grške otoke, med njimi tudi znameniti Santorini in na vsakem otoku je bilo kaj novega … zanimivega.
Pogled na potovanja in izlete po grških otokih se je sčasoma sicer malce spremenil, kljub temu pa lahko še vedno rečem, da je otok Karpathos lepa destinacija za umirjen dopust, za kakšen prijeten izlet z ladjico, obisk čudovitih plaž in večerno pohajkovanje po mestu Pigadia … kar sem spoznala ob ponovni vrnitvi na otok Karpathos … vendar je bilo tokrat malce drugače, kar vam odkrijem v prihodnje.

… več o ponovnem obisku otoka Karpathos kdaj drugič …

Imejte se lepo … prisrčen pozdrav … Ljubica

Celotna vsebina