Izlet na celino … Parga

Na otoku Lefkada je marsikaj zanimivega na ogled, vendar naju je v času najinega dopustovanja na tem otoku kljub temu zamikalo, da bi se zapeljala še malce po celini, glede na to, da je dostop do celine preprost … poleg tega sva imela najet avto še za en dan … in tako sva šla na izlet…
Zjutraj sva si seveda obvezno privoščila jutranjo kavico … si zraven še dodatno podložila želodec z obilnim zajtrkom ter se nato odpravila na pot.
Cesta naju je vodila najprej proti mestu Lefkada, tam sva prečkala tamkajšnje tako imenovano mokrišče, se zapeljala čez most in prispela na celinski del, se vozila najprej v smeri Preveza, kjer je tudi letališče … ter nato vožnjo nadaljevala ob obalni cesti v smeri proti večjemu pristanišču Igoumenitsa, oziroma drugače povedano … v smeri severo-zahod.

Med potjo sva lahko ves čas zaradi bližine obale opazovala morje in kar kmalu sva prispela do naselbine Paralia s prostrano peščeno plažo, kjer sva se na kratko tudi ustavila. Ob pogledu nanjo … uf plaže kar ni bilo konca … na njej urejeni ležalnik s slamnatimi senčniki, v bližini, kjer sva se ustavila, pa nekakšen barček.
Vožnjo sva nato nadaljevala … se peljala mimo prečudovite cerkvice, ki jo lahko vidite tudi na priloženi fotografiji … in poleg zalivčkov in vasic sva videla tudi večji močvirni predel, cesta je namreč tu speljana po griču, od koder je bil lep razgled naokoli.

Po nekaj ovinkih sva nato prispela do Parge. Parkirni prostor sva k sreči našla takoj in se odpravila peš proti centru vasice. Šla sva mimo ne ravno velike peščene plaže in prispela do središča vasice.

Slikovita, barvita vasica Parga je tudi v živo izgledala kot na fotografijah, ki sva si jih predhodno ogledovala že doma. Raznobarvne hiše so bile razporejene po griču navzgor, zraven pa je na manjšem polotočku stalo obzidje gradu (iz 11.stoletja), znotraj katerega je bilo precej na gosto zaraščeno zelenje.

Pred nadaljevanjem v katerokoli smer sva si privoščila kavico v eni izmed kavarn, od koder sva imela lep pogled na grad in vasico. Na pomolu, ki je bil postavljen sredi dogajanja, so bile pripravljale ladjice za enodnevni izlet poln turistov, na njih je namreč pisalo Paxos-Antipaxos… to sta sosednja otočka, eden s prečudovitim turkiznim morjem … ampak, kot sva nato izvedela, so za tisti dan zaradi prevelikih valov na morju izlet odpovedali.

Pargo obkrožajo različni zalivčki, kjer se nahajajo tri plaže, manjša peščena tik ob vasici, najmanjša malce naprej ter večja z bogato ponudbo na drugi strani polotočka oziroma obzidja.

Pred nama je bil skoraj celoten dan in privoščila sva si vsega po malem … malce namakanja v vodi … obhode po okolici … posedanje po tavernah … in se zelo pozno popoldan z lepimi vtisi vrnila nazaj v Nydri, kjer je sledila seveda večerja … in kot običajno pohajkovanje po ulicah letovišča Nydri ter sprehod ob pristanišču … o katerem pa vam bom več napisala naslednjič.

… Če ste slučajno kje na dopustu vam želim obilo zabave in nepozabnih trenutkov … sicer pa imejte se lepo, kjerkoli ste …

… prejmite prisrčen pozdrav … do petka … Ljubica

Celotna vsebina

Mesto Lefkada

Ponovno se vračam z opisovanjem dopustniških dni na otoku Lefkada, kjer bom tokrat opisala glavno mesto otoka.

V preteklih objavah sem že omenjala, da ima otok Lefkada istoimensko glavno mesto … mesto Lefkada. Mesto se nahaja na skrajnem severo-vzhodu in sicer takoj ob vstopu na otok, cesta namreč poteka tik ob mestu, oziroma gre skozi obrobje mesta. Na eni strani se mesto zaključuje ob kanalu, čez katerega je postavljen simpatičen lesen most, ki ga turisti radi uporabljajo za fotografiranje, …

… na drugi strani pa mesto objema velika moderna marina, v kateri je prostor za kar 620 večjih jaht … in priznati moram, da je pogled na marino veličasten, nama jo je uspelo namreč videti čez dan.

Mesto Lefkada sicer ni pretirano veliko mesto, navsezadnje tudi otok ni velik in  kot večina drugih mest je seveda sestavljeno iz starega in novega dela.
Čez dan je celotna podoba precej umirjena, videti je možno le posamezne turiste, ki se tu in tam sprehajajo, tudi mnogo trgovinic in nekatere taverne so čez dan zaprte, zvečer pa dobi celotno mesto popolnoma drugo sliko … mesto izredno oživi, na večerna doživetja pa prihajajo tudi turisti iz ostalih predelov otoka.

Cesta ob kanalu se zvečer zapre in ulica se spremeni v sprehajalno promenado. Mesto je tako zvečer napolnjeno … tako s turisti kot seveda tudi s samo ponudbo, zvečer je namreč vse odprto … trgovinice, taverne, restavracije, celo tržnica. Ne bom pretiravala, če rečem, da je zvečer dejansko vse »nabito polno«.
Glavna sprehajalna promenada poteka ob kanalu, ob katerem se vrstijo taverne in se nadaljuje po uličicah med trgovinicami … pa vse do osrednjega trga, kjer prostor zasedajo večje taverne in restavracije s tradicionalnimi jedmi.

Midva sva doživela vse … mesto sva si ogledala čez dan … preživela pa sva tudi prijeten večer ob pestrem dogajanju … do poznih ur seveda.
Vsem, ki boste imeli priložnost in če vam je živahnost mesta seveda všeč, vam vsekakor priporočam nekaj večernih uric v tem živahnem mestu … mestu Lefkada.

… želim vam prijeten teden …
… prisrčen pozdrav do naslednjega petka … Ljubica

Celotna vsebina

Vasica Agios Nikitas

Najin čas na znameniti plaži Porto Katsiki na zahodni obali otoka Lefkada, kjer sva se predajala soncu in morju, je prijetno in kar prehitro mineval, sonce pa se je medtem že napotilo proti obzorju. Ker sva imela do najinega hotela v letovišču Nydri še kar nekaj vožnje, sva se iz plaže odpravila malce prej.
Nazaj sva se vračala po drugi strani … proti severu ob zahodni obali otoka Lefkada. Pokrajina na tej strani otoka je precej drugačna od vzhodnega dela.

Plaže zahodne obale se nahajajo pod strmimi pečinami, na vrhu pa vzporedno poteka cesta, ki občasno ponuja pogled na čudovito morje in seveda na omenjene plaže … in v času, ko sva se vozila po tej cesti, je kljub precej nizkemu soncu morje še vedno ponujalo tiste lepe odtenke turkizno-modrih barv.
Proti severnemu delu otoka so se obalne pečine postopoma nižale, tako sva tudi sčasoma lažje videla obalo.
Ob cesti sva zagledala tablo za kamp oziroma plažo Kathisma, do katere je kazalo, da je oddaljena sedem kilometrov, zavila sva s ceste v smer, kamor je kazal kažipot, da si jo na hitro pogledava.

Prispela sva v Kathismo in naredila krajši obhod. Ker je bil večer pred vrati, so v kampu že potekale priprave na večerne zabave, široka peščena plaža, na kateri so bili razporejeni ležalniki s senčniki, pa je bila načeloma že prazna, le na nekaterih ležalnikih so še posamezni turisti več kot očitno čakali na sončni zahod … tudi midva sva se jim pridružila in si vzela trenutek časa, prišla sva namreč ravno tisti trenutek, ko se je sonce začelo spuščati za morjem …

Sonce je zašlo, midva pa sva se vrnila k avtomobilu in se peljala naprej. Kmalu sva prispela do naslednje vasice imenovane Agios Nikitas. Parkirišče za to letovišče je bilo pravzaprav ob glavni cesti. Vasico Agios Nikitas sva si že doma preko spleta ogledovala, sprva sva namreč imela v planu poiskati apartma v tem zalivčku, pa sva si nato premislila. Tako sva se odločila, da se ustaviva še tu, se malce razgledava ter se okrepiva … žeja je namreč huda reč ….
Peš sva se napotila proti centru vasice, ki je bila od glavne ceste odmaknjene le nekaj deset metrov…
Agios Nikitas je dokaj majhna vasica in ena tistih, ki daje tisti prijeten občutek domačnosti … ta občutek sem namreč dobila takoj. Bil je že večerni čas in na ulici je bilo zelo živahno … sprehajalci povsod naokoli, eni že v večerni opravi, drugi še v kopalkah, taverne so se že zapolnjevale, v majhnih trgovinicah so bile  na prodajne artikle usmerjene številne radovedne uči, v otroških vozičkih so malčki radovedno opazovali dogajanja ali pa sladko spali … od povsod pa se je slišal razigran smeh. V tavernah so že stregli zgodnje večerje in ob mizah, kjer so že imeli postreženo hrano, pa so mali mačji potepuhi čakali ob dobrosrčnežih, ki so jim občasno dajali dobrote iz svojih krožnikov.

Na obeh straneh uličice so stale taverne in trgovinice, ob koncu uličice pa se je nahajala peščena plaža, na kateri je bilo možno videti kar nekaj majhnih čolnov, sicer pa je tudi tu bilo dokaj živahno.
Na kratko povedano … prijetno letovišče.
Po krajšem ogledu, predahu in seveda odžejana sva se odpravila naprej … do letovišča Nydri … do najinega hotela, se osvežila ter se odpravila tudi midva na »zasluženo« večerjo.

… želim vam prijeten teden …
… prisrčen pozdrav do naslednjič … Ljubica

Celotna vsebina