Category Archives: Blog

Naš vsakdan – jutro

Jutranje prebujanje

Tokrat se bom dotaknila našega vsakdana … naših prvih jutranjih trenutkov … jutranjemu ritmu.
Naše vsakodnevne jutranje razvade so zelo različne, so pa prvi jutranji trenutki vsekakor zelo pomembni (pri meni že), navsezadnje, to je nekakšen uvod v nov dan.
Kakšen in v kolikšni meri jutranji ritual poteka je seveda odvisno tudi od tega, ali se odpravljamo že zjutraj v službo … ali pa smo doma in imamo zato več časa na razpolago.

Seveda potrebujemo svoj čas za jutranje prebujanje, morda kakšna kratka raztezna vaja, da malce prebudimo naše telo, preden nadaljujemo z jutranjo rutino, eni imajo zjutraj že kar aktivne vaje, morda celo tek v naravi, drugi pa tudi sprehod do najbližje pekarne po sveže žemljice … ljudje smo pač različni … eni tako, drugi drugače …

In med vse jutranje razvade zagotovo (vsaj pri mnogih) sodi tudi drobna prijetna razvada … tista dišeča jutranja kavica, ki nas s svojo omamno vonjavo popelje v užitek in prebudi naše še morda malce zaspane celice … naše čute … ter nas z novo energijo popelje v nov dan.
Ali morda veste, od kod ta dišeči napitek izvira, koliko vrst kav poznamo, od kdaj je v uporabi, koliko se je na leto porabi, rekordi takšni in drugačni…. ???
Več o kavi izveste tukaj

Poleg omenjene kavice je pri meni seveda obvezen tudi zajtrk, katerega ne izpustim nikoli, to navado imam že od otroštva. Kakšen je, pa je odvisno od dneva, enkrat bolj, drugič pa tudi malce manj zdrav … saj veste, h kavici pašejo včasih tudi rogljički, kajne?

Slovenci pa imamo še eno jutranjo navado … no ja, jaz nisem ravno med njimi, razen, če se pridružim komu, sama pa tega ne počnem … mi mu pravimo ”šilce”, ”štamprl” ali ”kratek”… torej požirek žgane pijače na tešče (po možnosti domače). Pravijo, da je dober za zdravje.
Najpogosteje se pri nas uporablja klasična domača slivovka, viljamovka, orehovec, pelinkovec … morda Jagermeister, tudi borovničke, češnjevec, limonovec ali kaj podobnega.
Hja … o tem bi se dalo pisati, ampak več o tem enkrat v prihodnje…

Skratka … jutranji ritual imamo vsak po svoje … pri marsikomu se nekako vsakodnevno ponavlja … vsak po svoje seveda, brez katerega pač ni pravega vstopa v nov dan.
Kakšne jutranje razvade imate pa vi?

Uživajte v svojem jutranjem razvajanju …
… in prejmite prisrčen pozdrav od Ljubice …
… do naslednjič …

Dobra misel

Dobra misel!

Danes je zopet lep sončen, čeprav še vedno “zimski” dan, ki pa sicer nič kaj ne spominja na tisto pravo zimo, ampak je bolj podoben nekemu zaključku zime, saj tudi snega ni več. To mi je sicer zelo všeč, sem namreč bolj poletni človek. Sonček, ki nas vse pogosteje in topleje ogreva, je tisto, kar nam daje energijo za lepši dan in v nas zbuja prijetna pozitivna čustva. … vsaj pri meni je tako.

Življenje se je v tem času, ko razsaja nov virus, precej umirilo, več je prostega časa (vsaj za nekatere) in več je časa za “globlja” razmišljanja.
Nedavno nazaj sem v neki čakalnici na javnem prostoru ob čakanju malce zrla naokoli in na zidu opazila zanimivo vsebino, ki me je takoj pritegnila. Stopila sem bližje in začela brati. Napisane so bile lepe misli, ki nam ob določenih dnevih še kako koristijo oziroma dobro denejo … in eno teh lepih misli, ki sem jih prebrala, želim deliti z vami … glasi pa se tako:

“Življenje je zelo enostavno, ampak mi si ga vztrajno otežujemo.”
(Konfucij)

To zagotovo drži … vsaj pri večini ljudi.
V marsikaterem trenutku bi si res lahko poenostavili življenje.
So pa tudi trenutki, ko pa vedno to ni mogoče … ko ni vedno popolnoma vse odvisno samo od nas samih. Ne živimo namreč sami, živimo v družinskih skupnostih, če se lahko tako izrazim in obstajajo tudi velike družine, torej večje število družinskih članov, kjer ima vsaka oseba svoj karakter … ljudje smo različni … kajne?
Hmmm … navsezadnje pa vedno le ni tako preprosto!

Jaz bi tu dodala še to … “Bodimo veseli vsakih še tako drobnih stvari, ki jih vidimo, doživimo ali dobimo v dar.”
Se strinjate?

Bodite lepo  … poenostavite si življenje … in zagotovo bo lepše.
Prisrčen pozdrav od Ljubice …

Polarni mraz

Polarni mraz

Zima nam je že začela kazati svojo pravo podobo mrzlih dni z malce snega, ampak občasno se še vedno pojavljajo čudoviti sončni dnevi, ki pa vedno ne kažejo tiste prave zimske podobe. Eden lepih dni je bil dva dni nazaj. Čudovito sončno vreme je kar vabilo na sprehod po naravi. Pogled v nebo je ponujal prekrasno modro barvo, na katerem so počasi tu in tam pluli beli kopasti oblaki, ki se jim resnično ni nikamor mudilo. Sonček je prijetno grel, čeprav je bilo v senci še vedno čutiti zimski zrak, kar se je videlo tudi na tleh, saj so bila zamrznjena, čeprav je bilo sredi dneva. Skratka, sprehod ob tem sončnem dnevu je resnično prijal. Med potjo so mi družbo delali ptički, ki so veselo poskakovali po drevesih in veselo žvrgoleli, kot bi se že prebujala pomlad.
To naj bi bil zadnji dan pred naslednjo snežno pošiljko, vsaj tako so napovedali na radiu. V naslednjih dneh je napovedano sneženje in obšel nas naj bi celo polarni mraz … temperature naj bi dosegale tudi pod -20⁰C čez noč. No ja … zima že mora biti, ampak takšna res ni potrebna. Pa saj verjetno ne bo … vsaj tokrat ne kaže tako, kar je bil dokaz tudi današnji dan, ki je bil prav tako prijetno sončen, torej napoved ni v celoti držala … no ja, zjutraj je bilo malce bolj hladno, ampak … zima je tu!

In kakšni ekstremi so se že dogajali v preteklosti?! Izbrskala sem nekaj zanimivih podatkov…
Naša najhladnejša celina je Antarktika, na kateri je povprečna temperatura v hladnem delu leta okoli -63⁰C, ampak leta 1983 so namerili kar -89⁰C …. hmmm, ob tej temperaturi brez dvoma zmrzneš.
Naj navedem nekaj najnižjih temperatur po Evropi…
V Avstriji je bilo februarja leta 1932 kar -52⁰C, leta 2013 je bilo februarja na severnem delu gorske Italije skoraj -50⁰C, decembra 2001 je v Nemčiji padla temperatura skoraj na -46⁰C, januarja leta 1963 je bilo v Bosni in Hercegovini -42⁰C, na Češkem so februarja 1929 leta izmerili dobrih -42⁰C, skoraj isto je namerila Švica meseca januarja leta 1987,  Francija je imela januarja 1985 leta -41⁰C, prav tako Poljska januarja leta 1940… in če navedem še najnižjo namerjeno temperaturo v Sloveniji, ta je bila -34⁰C kar trikrat, dva zaporedna dneva februarja leta 1956 in januarja leta 1968… in kje? … nikjer drugje kot na Babnem polju.

Imejte se lepo … ogrejte se ob topli peči…
… in prejmite prisrčen pozdrav od Ljubice …
… do naslednjega petka …