Otok Santorini – osebna doživetja … Prihod

Moja odkrivanja grških otokov so me popeljala tudi po znamenitem in zelo opevanem otoku … otoku Santorini … bilo je 17. avgusta leta 2013.
Pred odhodom na Santorini sem si seveda že doma pregledala celoten otok, njegove znamenitosti, mesta ter plaže ….in si seveda naredila plan, kako in kaj si bom ogledala. Apartma sva rezervirala preko spleta in sicer v privatnem hotelu, ki se je nahajal na obrobju letovišča Perissa, letalsko karto pa sva vzela pri eni od turističnih agencij.
Prišel je dan odhoda. Peljala sva se na ljubljansko letališče, od koder pa je bil tokrat za spremembo polet v večernih urah. Ko je prišel čas, sva se vkrcala na letalo in smo poleteli …..
Zelo zanimivo je bilo gledati na eni strani sonce, ki se je že dotikalo obzorja, na drugi strani pa razsvetljena mesta pod nami, ki so se v mraku dokaj lepo videla, dokler smo bili seveda še na primerni višini. Letalo se je počasi dvigovalo, tam pa smo še vedno lahko opazovali sonce, kako zahaja in tako sem prvič opazovala sončni zahod iz letala…. čudovit trenutek.

Let do otoka Santorini je trajal približno dve uri in pod nami se je iz teme prikazala podoba tega otoka. Ker je letalo obletelo otok, smo ga tako videli v celoti. Mesteca, vasice ter promenada ob obali na vzhodnem delu otoka so bili v soju luči lepo vidni.
Letalo je pristalo, mi smo se izkrcali, počakali na prtljago in nato krenili proti izhodu, kjer sva poiskala najinega šoferja, namreč, iz hotela, kjer sva imela rezervacijo, so po dogovoru poslali po naju, to pa je bil pravzaprav oče od lastnice hotela. Starejši gospod naju je prijazno pozdravil, naju usmeril proti avtomobilu in smo krenili. Kar kmalu sva ugotovila, da ta gospod ni kar neki šofer ampak je kar konkretni šofer, če se lahko tako izrazim, njegova vožnja namreč ni bila niti pod razno nežna. S težko nogo je pritiskal na gas in vozil po ovinkih tako hitro, da sem komaj uspela spremljati cesto, ovinke, sploh pa vogale hiš, katere so stale blizu ceste. V enem delu poti sem opazila, da je od daleč bilo vidno mesto Fira, ki pa sem jo le na hitro uspela pogledati, saj sem bila bistveno bolj osredotočena na cesto, predvsem na ovinke. No, končno smo prispeli na cilj, kjer sem si resnično oddahnila, da smo srečno prispeli.
V hotelu naju je pričakala lastnica, ter nama razložila, da bova prvo noč spala v sosednjem hotelu, nedaleč vstran, saj je soba še zasedena, da pa pridejo po naju že takoj zjutraj, ko bova pač vstala in naju zapeljejo na zajtrk… V redu, ni panike, ura je bila že po polnoči in je bilo pravzaprav vseeno, kje spiva, da je le udobna postelja. Zaspala sem takoj, saj je bil dolg dan za menoj … z nekaj stresnimi trenutki.

Zjutraj, ko sem se zbudila, sem seveda najprej pogledala iz terase, kje se sploh nahajava in kako izgleda otok Santorini, oziroma delček otoka. Videla sem ravnico, na kateri so bile umeščene hiše ter precej visoko goro z dvema vrhovoma.

Na hitro sem si ogledala hotel, v katerem sva spala, saj naju je že čakal gospod za premestitev … za namestitev v najin apartma, najprej pa nama je pokazal jedilnico, kjer naju je že čakal zajtrk.

V mislih, da bom imela za otok Santorini dva tedna časa za raziskovanje, se res ni nikamor mudilo in sva zajtrk v miru pojedla.
Toliko za danes… sledi nadaljevanje prihodnji teden.

Imejte se skrajno lepo …
… in prisrčen pozdrav do naslednjič…. Ljubica

NAZAJ