Vasica Agios Nikitas

Najin čas na znameniti plaži Porto Katsiki na zahodni obali otoka Lefkada, kjer sva se predajala soncu in morju, je prijetno in kar prehitro mineval, sonce pa se je medtem že napotilo proti obzorju. Ker sva imela do najinega hotela v letovišču Nydri še kar nekaj vožnje, sva se iz plaže odpravila malce prej.
Nazaj sva se vračala po drugi strani … proti severu ob zahodni obali otoka Lefkada. Pokrajina na tej strani otoka je precej drugačna od vzhodnega dela.

Plaže zahodne obale se nahajajo pod strmimi pečinami, na vrhu pa vzporedno poteka cesta, ki občasno ponuja pogled na čudovito morje in seveda na omenjene plaže … in v času, ko sva se vozila po tej cesti, je kljub precej nizkemu soncu morje še vedno ponujalo tiste lepe odtenke turkizno-modrih barv.
Proti severnemu delu otoka so se obalne pečine postopoma nižale, tako sva tudi sčasoma lažje videla obalo.
Ob cesti sva zagledala tablo za kamp oziroma plažo Kathisma, do katere je kazalo, da je oddaljena sedem kilometrov, zavila sva s ceste v smer, kamor je kazal kažipot, da si jo na hitro pogledava.

Prispela sva v Kathismo in naredila krajši obhod. Ker je bil večer pred vrati, so v kampu že potekale priprave na večerne zabave, široka peščena plaža, na kateri so bili razporejeni ležalniki s senčniki, pa je bila načeloma že prazna, le na nekaterih ležalnikih so še posamezni turisti več kot očitno čakali na sončni zahod … tudi midva sva se jim pridružila in si vzela trenutek časa, prišla sva namreč ravno tisti trenutek, ko se je sonce začelo spuščati za morjem …

Sonce je zašlo, midva pa sva se vrnila k avtomobilu in se peljala naprej. Kmalu sva prispela do naslednje vasice imenovane Agios Nikitas. Parkirišče za to letovišče je bilo pravzaprav ob glavni cesti. Vasico Agios Nikitas sva si že doma preko spleta ogledovala, sprva sva namreč imela v planu poiskati apartma v tem zalivčku, pa sva si nato premislila. Tako sva se odločila, da se ustaviva še tu, se malce razgledava ter se okrepiva … žeja je namreč huda reč ….
Peš sva se napotila proti centru vasice, ki je bila od glavne ceste odmaknjene le nekaj deset metrov…
Agios Nikitas je dokaj majhna vasica in ena tistih, ki daje tisti prijeten občutek domačnosti … ta občutek sem namreč dobila takoj. Bil je že večerni čas in na ulici je bilo zelo živahno … sprehajalci povsod naokoli, eni že v večerni opravi, drugi še v kopalkah, taverne so se že zapolnjevale, v majhnih trgovinicah so bile  na prodajne artikle usmerjene številne radovedne uči, v otroških vozičkih so malčki radovedno opazovali dogajanja ali pa sladko spali … od povsod pa se je slišal razigran smeh. V tavernah so že stregli zgodnje večerje in ob mizah, kjer so že imeli postreženo hrano, pa so mali mačji potepuhi čakali ob dobrosrčnežih, ki so jim občasno dajali dobrote iz svojih krožnikov.

Na obeh straneh uličice so stale taverne in trgovinice, ob koncu uličice pa se je nahajala peščena plaža, na kateri je bilo možno videti kar nekaj majhnih čolnov, sicer pa je tudi tu bilo dokaj živahno.
Na kratko povedano … prijetno letovišče.
Po krajšem ogledu, predahu in seveda odžejana sva se odpravila naprej … do letovišča Nydri … do najinega hotela, se osvežila ter se odpravila tudi midva na »zasluženo« večerjo.

… želim vam prijeten teden …
… prisrčen pozdrav do naslednjič … Ljubica

Celotna vsebina