Zima zima bela … in njene radosti

Vstopili smo v drugo polovico meseca januarja in prave zime še pri nas pravzaprav nismo imeli … danes zjutraj pa nas je čakalo presenečenje … ko sem pogledala skozi okno, sem zagledala zimsko idilo, ki me je zelo razveselila. Pogled na snežno pokrajino, sploh če opazuješ v času, ko še sneži, prav pomirja dušo… pri meni je že tako.
V zadnjih nekaj deset let pravih zim, kot se jih spominjam iz svojega otroštva, skorajda ne poznamo več…. vsaj pri nas je tako. Občasno nam še kdaj pa kdaj navrže nekaj snega, ki se obdrži morda kakšen dan ali dva, v redkih izjemah dva do tri tedne, saj so temperature čez dan običajno toliko visoke, da se sneg takoj začne taliti.

Naši otroci zim, kot smo jih imeli nekoč, še niso doživeli, kar je pravzaprav škoda. Spominjam se svojega otroškega veselja ob izdelovanju snežakov, kepanju … in glasnega vriskanja ob spuščanju po bregu navzdol s sanmi ali na žaklju, napolnjenim s slamo. Takšni so bili naši popoldnevi, ko smo prišli iz šole … polni zimske radosti. Seveda nas je skoraj vedno v roke in noge malce nazeblo, iz naših nosov je občasno curljalo, ampak to nas ni motilo.
Ta trenutek, ko pišem, zunaj še vedno sneži, drevesa se od teže snega klanjajo, iz katerih pa se občasno vsuje nekaj snega. Glede na napovedano vreme, se ta sneg verjetno ne bo obdržal dolgo.
Kaj naj rečem…. upam, da bodo otroci izkoristili napadel sneg in se ob snežnih radostih razigrano naigrali.

Bodite lepo … in želim vam prijetne zimske radosti.
… prisrčen pozdrav od Ljubice