Tag Archives: Slovenija

Pregovori v decembru

Ah, ta čudoviti mesec december… poln veselega vzdušja, prijetnih družinskih praznikov, mesec Miklavža, Božička in Dedka mraza … to je mesec, kateri nam prinese tudi nam odraslim delček otroškega veselja in pravljice. Tu je še veselje ob prvem snegu, ki se nam kmalu obeta (tako namreč napovedujejo).
Pa da se vrnem malce v preteklost. Meseci so nosili nekoč drugačna imena, nosili so imena, ki so bila vezana na trenutno stanje v naravi. Ljudje so bili z naravo zelo povezani, navsezadnje so bili kot samooskrbni vedno zelo odvisni od nje. Opazovali so naravo in v tem mesecu je po poljih v mrazu ležala grudnata zemlja … od tod ime Gruden. Ob opazovanju narave, pa so se pojavili tudi pregovori in reki. Izbrskala sem jih nekaj od njih, ki so vezani na mesec December oziroma Gruden.
Glasijo pa se tako:

»Gruden malo vljuden.«
»Ako se Grudna bliska in grmi, drugo leto vetrov dosti buči.«
»Grudna suh veter piska, poleti po suhi pomladi nato suša pritiska.«
»Grudna mraz in sneg, žita dosti vse povprek.«
»Če zime dolgo dočakati ni, se kasneje huda oglasi.«
»Ako prvega dne v adventu na Barbaro je mraz, trajal bo ves zimski čas.« (4.dec.)
»Prvi teden huda zima, osem tednov ne odkima.«
»Ako se zmrzlina Grudna ne otaja, Prosinca hujši mraz postaja.«
»Kadar v adventu jug hladi, drugo leto dosti sadja rodi.«
»Kakršen adventni most, takšen post.«
»O Tomažu vetra suho petje, suha pomlad, sušno poletje.« (21.dec.)
»Dnevi od Lucije do Božičnega dne vreme vseh mesecev za drugo leto povedo.« (13.-25.dec)
»Grom in blisk o zimskih kvatrih, huda zima bo pri vratih.«
»Kolikor bliže Božič mlaja, toliko hujši mraz prihaja.«
»Če vidiš Rimsko cesto na Sveto noč sijati, se je dobre letine nadejati.«
»Jasno in svetlo na Sveti večer, dobre letine je dost, če pa je oblačno in temno, žita ne bo.«
»Sapa, ki na Sveti večer piha, vse prihodnje leto ne odpiha.«
»Slaba bo letina, revščine vir, če mokrota moti Božični večer.«
»Koliko ivja se ob Božiču na vejah blesti, toliko sadja prihodnje leto zori.«
»Če na Božič dežuje, prihodnje leto močo oznanjuje.«
»Sveti dan vetrovno, ob letu bo sadja polno.«
»Kakršno vreme na Božični dan, tako bo še leto dan.«
»O Božiču zeleno, o Veliki noči sneženo.«
»Božični dnevi zeleni, Velikonočni ledeni.«
»Če je na Božič polje zeleno, bo v Veliki noči po slani trpelo.«
»O Božiču zunaj na soncu, o Veliki noči za pečjo.«
»Božični dež vzame rž.«
»Če pred Božičem deži, ne spridi ozimne rži.«
»O Božiču se spodobi malo snega in belega kruha.«
»Po Božiču gre dan gori, sneg doli.«
»Če Štefana burja prinese, vinogradniku pridelek odnese.« (26.dec.)
»Če na Štefana burja buči, trta prihodnjič slabo obrodi.« (26.dec.)
»Dež na Štefanje obeta le malo žita drugo leto.«
»Tepežki dan oblačen, ne boš ob letu kruha lačen.« (28.dec.)
»Če ob koncu leta vetrovi brijejo, hudo leto oznanjajo.«

Pregovorov je verjetno še več, ampak jih je zaenkrat dovolj… kajne?
V naslednjih tednih vam želim obilo otroškega veselja, ne glede na to, koliko ste stari.
In še to …. kmalu nas bo obiskal prvi sveti mož – Sveti Miklavž. Ali ste mu že pisali?
O svetem Miklavžu sem že pisala in vsebino lahko najdete TUKAJ ali s klikom na priloženo slikico.

Toliko za danes.
Imejte se pravljično lepo in prisrčen pozdrav do naslednjič … Ljubica

Puhov muzej

Naše poti se dnevno prepletajo na vse strani, običajno jih prevozimo z avtomobilom, morda tudi s kakšnim javnim prevozom, krajše poti prehodimo kar peš, nekateri pa za te krajše, pa tudi za daljše  premike uporabljajo kolo. Nekoč je bilo kolo bolj pogosto uporabljeno kot prevozno sredstvo.
Pa se kdaj kdo vpraša, od kdaj obstajajo kolesa, kot jih poznamo danes? Kdo jih je oblikoval? Ali morda veste odgovor? Verjetno nihče niti ne razmišlja o tem. No, pa se bom te tematike malce dotaknila.

Današnja oblika kolesa se je oblikovala nekje okoli leta 1889/1890, pred tem pa so bila zeloo neugodna kolesa z enim ogromnim in enim manjšim kolesom. Verjetno ste jih že videli na kakšni stari fotografiji.

Zelo težko si predstavljam, kako se je bilo voziti s takšnim kolesom. No, takratno nerodno obliko kolesa pa se je eden naših izumiteljev odločil spremeniti v bolj uporabno obliko, tako je oblikoval dva enako velika kolesa, ki sta bila seveda zelo praktična za uporabo in takšno obliko kolesa poznamo še danes.

Omenjeni izumitelj, seveda mu lahko rečem kar »oče« našega kolesa, je bil Janez Puh. Rodil se je 17. junija leta 1862 v kraju Sakušak pri Juršincih, približno 14 km severo-vzhodno od Ptuja. Že z 12 leti se je pri različnih mojstrih začel učiti ključavničarstva, kasneje se je  izpopolnjeval v Avstriji in Nemčiji, sledilo je triletno služenje vojaškega roka, nato pa je od leta 1885 v Gradcu pri mojstru Luschneiderju popravljal tista že omenjena zeloo nerodna in seveda tudi nevarna kolesa. Janez Puh je začel razmišljati, kako bi to kolo spremenil v nekaj bolj praktičnega … in mu je tudi uspelo. Štiri leta kasneje se je Janez Puh osamosvojil, nastalo je podjetje Styria Werke in tako seveda tudi izdelava praktičnih koles imenovana »Styria«, s katerim je osvajal zmage na mednarodnih kolesarskih dirkah in uspel na takratni znameniti vožnji po Franciji, dolgi okoli 600 km (od Bordeauxa do Pariza).
Sledila je njegova izdelava prvega motornega kolesa, nato pa je leta 1903 izdelal še svoj prvi avtomobil, ki je šel kasneje v serijsko proizvodnjo.
Janez Puh je v svojem življenju razvil 21 tipov avtomobilov (osebnih, športnih, gasilskih, reševalnih, poltovornjake, potniške …). Do leta 1912 je njegovo podjetje imelo že 1100 delavcev.

Janez Puh je bil izumitelj številnih patentov, ki se uporabljajo še danes. Zaradi bolezni in izčrpanosti se je leta 1912 umaknil in dve leti kasneje (leta 1914) umrl star komaj 52 let, na eni izmed konjskih dirk, kjer ga je pokončal srčni infarkt. Po njegovi smrti se je Puhova firma razvijala še naprej.

Po Janezu Puhu se danes imenuje most na Ptuju (Puhov most – od leta 2007), poznamo Puhovo ulico na Ptuju (od leta 1998), v Ljutomeru je bilo leta 1992 ustanovljeno društvo »Johann-Janez Puch« (društvo za ohranjanje tehnične kulture in dediščine), v Juršincih so leta 2000 ustanovili »Društvo rojakov Janeza Puha«, leta 2001 pa so v rojstnem kraju Sakušak odprli Puhov muzej.

Tako, če do sedaj niste vedeli, potem veste sedaj od kod oblika današnjega kolesa…. oziroma v čigavi glavi se je oblikovala ideja o praktičnem kolesu. Izkoristite to napravico čim bolj pogostokrat, če je le možno… saj veste… je dobro za zdravje.

Bodite skrajno lepo …
… in prisrčen pozdrav do naslednjič…

Prazniki so pred vrati

Po nekajmesečnem premoru se ponovno vračam z novimi objavami, z novimi opisi izletov in seveda novimi fotografijami. V naslednjih objavah bodo tudi aktualne tematike ob praznikih in seveda jesenskem ter prihajajočem zimskem času.
V tokratni objavi predstavljam nekaj utrinkov naše čudovite deželice, ki resda ni velika, vendar premore veliko lepot.
Sicer pa razmišljam, kako hitro mineva čas. Dnevi, tedni, meseci…. ti nam uhajajo in leto je naenkrat naokoli. In če vas bi vprašala, koliko lepih trenutkov ste letos doživeli? … trenutkov, ki vam bodo ostali v trajnem spominu? … Kakšen bi bil vaš odgovor? Upam, da bi vaš odgovor bil »veliko«.
Jesen nam je že vstopila skozi vrata, pred nami pa nas čaka kopica praznikov, ki so hkrati odlična priložnost za druženje z družino in prijatelji. Prvi med njimi se prične že čez nekaj dni in vse do novega leta jih bo še kar nekaj.
Kaj naj še rečem? … uživajte in bodite zdravi!
Se beremo kmalu!

… prisrčen pozdrav do naslednjič … Ljubica