Tag Archives: Postojna

Osebna doživetja – Slovenija … Postojnska jama

Postojnska jama

Kraške jame so se mi vedno zdele zelo zanimive, kajti ob zavedanju, da so se čudovite podzemne podobe oblikovale tisočletja in se še vedno spreminjajo in oblikujejo, lahko resnično rečemo, da to ni kar tako. Slovenija je glede tega precej bogata, saj lahko najdemo kar nekaj kraških jam, med njimi tudi nekaj večjih, največja in seveda najbolj znana je Postojnska jama. Prvič sem jo obiskala v otroštvu, ampak kot otrok gledaš na vse precej drugače in to jamo sem želela podoživeti še enkrat sedaj, kot odrasla oseba … in sem jo.
Obisk Postojnske jame je bil seveda v sklopu izleta, ki je poleg drugih zanimivosti zajemal še Predjamski grad, o katerem bom napisala enkrat v prihodnje.

Postojnska jama se nahaja ob obrobju Postojne in ko sva prispela tja, sva sledila tablam, ki so naju usmerjale proti znameniti Postojnski jami. Kmalu sva prispela do parkirišča ter se nato peš odpravila v smeri proti hotelu Jama, kjer je tudi vhod v omenjeno kraško jamo. (slika) Na poti iz parkirišča sva se ustavila spotoma pri majhni utici, kjer so prodajali vstopnice in se nato odpravila naprej po urejeni poti, ki je vodila proti hotelu in seveda vhodu v Postojnsko jamo.
Pred vhodom so že čakali vodiči, ki so nas kasneje po skupinah popeljali v jamo in nam v različnih jezikih opisovali zanimivosti kraške jame.
Vstopili smo v jamo in pred nami je že stal vlakec, s katerim smo se nato odpeljali v podzemni svet.

Hja… zanimivo se je bilo voziti med tako imenovanimi stalagmiti, stalaktiti ter seveda raznoraznimi stebri, občudovali smo zavese, pa podobe cevčic ter še marsikatero drugo obliko. Ta kraška jama se je oblikovala namreč 2 milijona let in se spremenila v pravo veliko čudo sveta. Reka Pivka, ki teče skoznjo, je ves čas poglabljala svojo strugo in ob tem po kapljicah oblikovala občudovanja vredne podobe, pri tem pa so se v jamah ustvarjala tudi nadstropja na različnih višinah.

Z vlakcem smo tako vijugali mimo vseh tistih podzemnih lepot in nato prispeli v večjo podzemno dvorano, kjer smo izstopili in se naprej napotili peš. Naša peš tura je trajala kar nekaj časa in celotno pot videli resnično občudovanja vredne naravne prizore, poudarjene s svetlobnimi efekti (lučmi).
Veliko besed ni potrebnih, ker povedo fotografije vse.

V Postojnski jami živijo poleg raznih podzemnih bitij tudi človeške ribice. To so dvoživke živeče v podzemnih vodah. Seveda je te živali zelo težko videti, čeprav so za ogled nastanjene v posebnih prostorih. Imeti moraš srečo, da jo vidiš, saj se rade skrivajo v zavetju… skrite pred našimi pogledi.

Naša pot se je zaključila v podzemni dvorani ob železniški progi, od koder smo se z vlakom odpeljali proti izhodu Postojnske jame.

Doživetje jame je vsekakor edinstveno, vredno ogleda. Morda bi tukaj opozorila, da je v jami dokaj sveže in priporočam kakšno dodatno oblačilo.

V neposredni bližini imajo urejen še en vhod v manjši del jame, kjer je podrobneje predstavljena človeška ribica … kot sem že omenila, nenavadno bitje iz podzemnega sveta. Tudi ta del jame sem si ogledala in jo seveda vsem priporočam, da jo vključite v svoj program ogledov.
Po zaključku sva se sprehodila naokoli še po tamkajšnji ponudbi izdelkov, produktov, spominkov in kulinarične ponudbe.

Ali ste vedeli:
– V tej jami je raziskanih več kot 24.000 metrov podzemnih rovov
– Temperatura v jami je konstantnih 8 – 10 °C
– Jame so v podzemlju precej globoke, najgloblja je 115 metrov
– V tem podzemnem jamskem sistemu živi rekordnih 115 jamskih vrst živali
– Postojnsko jamo so obiskovali že v 13. stoletju, kar pričajo jamski zapisi, turistični obiski pa so se začeli po letu 1818
– Letno si Postojnsko jamo ogleda okoli 700.000 turistov
– Železnica v jami je bila narejena leta 1872, prva takšna na svetu
– V Postojnski jami živi Človeška ribica, ki lahko preživi brez hrane do 12 let, starost pa lahko dočaka tudi do 100 let, čeprav je njena povprečna starost v naravi sicer okoli 58 let.

Nekoč so imeli človeške ribice za zmajeve mladiče, kar pričajo zapisi iz 17. stoletja, verjeli so namreč, da so ta bitja zaradi videza zares zmajevi mladiči, kajti, v Postojnski jami naj bi živel strašen zmaj.

Po ogledu Postojnske jame se je najina pot nadaljevala do naslednje znamenitosti, nekaj kilometrov severo-zahodno od Postojne namreč stoji znameniti Predjamski grad in usmerila sva se seveda tudi tja … o tem pa enkrat v prihodnje.
Bodite lepo … in prejmite prisrčen poletni pozdrav!
… do naslednjič… Ljubica

Osebna doživetja … Slovenija – Postojnska jama

Postojnska jama

Kraške jame so se mi vedno zdele zelo zanimive, kajti ob zavedanju, da so se čudovite podzemne podobe oblikovale tisočletja in se še vedno spreminjajo in oblikujejo, lahko resnično rečemo, da to ni kar tako. Slovenija je glede tega precej bogata, saj lahko najdemo kar nekaj kraških jam, med njimi tudi nekaj večjih, največja in seveda najbolj znana je Postojnska jama. Prvič sem jo obiskala v otroštvu, ampak kot otrok gledaš na vse precej drugače in to jamo sem želela podoživeti še enkrat sedaj, kot odrasla oseba … in sem jo.
Obisk Postojnske jame je bil seveda v sklopu izleta, ki je poleg drugih zanimivosti zajemal še Predjamski grad, o katerem bom napisala v prihodnje.

Skratka … ko sva prispela v Postojno, sva sledila tablam, ki so naju usmerjale proti znameniti Postojnski jami. Kmalu sva prispela do parkirišča ter se nato peš odpravila v smeri proti hotelu Jama, kjer je tudi vhod v omenjeno kraško jamo. Prišla sva do majhne utice, kjer so prodajali vstopnice in se odpravila naprej po urejeni poti, ki je vodila proti hotelu in seveda vhodu v Postojnsko jamo.
Tam so že čakali vodiči, ki so nas kasneje po skupinah popeljali v jamo in nam v različnih jezikih opisovali posamezne zanimivosti.
Takoj ob vstopu je pred nami že stal vlakec, s katerim smo se nato odpeljali v podzemni svet.

Hja… zanimivo se je bilo voziti mimo vseh tistih tako imenovanih stalagmitov in stalaktitov ter seveda raznoraznih stebrov. Z vlakcem smo vijugali mimo vseh tistih podzemnih lepot in nato prispeli v večjo podzemno dvorano, kjer smo izstopili in se naprej napotili peš. Naša peš tura je trajala kar nekaj časa in celotno pot videli resnično občudovanja vredne naravne prizore, poudarjene s svetlobnimi efekti. Veliko besed ni potrebnih, ker povedo fotografije vse.

V Postojnski jami živijo poleg raznih podzemnih bitij tudi človeške ribice. Seveda je te živali težko videti, čeprav so za ogled nastanjene v posebnih prostorih. Imeti moraš srečo, da jo vidiš, ker se rade skrivajo v zavetju.

Naša pot se je zaključila v podzemni dvorani ob železniški progi, od koder smo se z vlakom odpeljali proti izhodu Postojnske jame.

Doživetje jame je vsekakor edinstveno, vredno ogleda. Morda bi tukaj opozorila, da je v jami dokaj sveže in priporočam kakšno dodatno oblačilo.

V neposredni bližini imajo urejen še en vhod v manjši del jame, kjer je podrobneje predstavljena človeška ribica … nenavadno bitje iz podzemnega sveta. Tudi ta del jame sem si ogledala in jo seveda vsem priporočam, da jo vključite v svoj program ogledov.
Po zaključku sva se sprehodila naokoli še po tamkajšnji ponudbi izdelkov, produktov, spominkov in kulinarične ponudbe.

Ali ste vedeli:
– V tej jami je raziskanih več kot 24.000 metrov podzemnih rovov
– Temperatura v jami je konstantnih 8 – 10 °C
– Jame so v podzemlju precej globoke, najgloblja je 115 metrov
– V tem podzemnem jamskem sistemu živi rekordnih 115 jamskih vrst živali
– Postojnsko jamo so obiskovali že v 13. stoletju, kar pričajo jamski zapisi, turistični obiski pa so se začeli po letu 1818
– Letno si Postojnsko jamo ogleda okoli 700.000 turistov
– Železnica v jami je bila narejena leta 1872, prva takšna na svetu
– V Postojnski jami živi Človeška ribica, ki lahko preživi brez hrane do 12 let, starost pa dočaka do 100 let. Nekoč so jih imeli za zmajeve mladiče, kar pričajo zapisi iz 17. stoletja, verjeli so namreč, da so ta bitja zaradi videza zares zmajevi mladiči, kajti, v Postojnski jami naj bi živel strašen zmaj.

Po ogledu Postojnske jame se je najina pot nadaljevala do naslednje znamenitosti, nekaj kilometrov severo-zahodno od Postojne namreč stoji znameniti Predjamski grad in usmerila sva se seveda tudi tja … o tem pa enkrat v prihodnje.
Bodite lepo … in prejmite prisrčen poletni pozdrav!
… do naslednjič… Ljubica