Tag Archives: Grčija

Otok Karpathos – osebna doživetja … Amoopi Bay

Amoopi Bay

Na otoku Karpathos je bila mestna plaža v Pigadiji sicer zelo velika, saj se je razprostirala kar dobra dva kilometra v zalivu, ob katerem so stali tudi večji hoteli z urejenimi predeli plaže, opremljenimi z ležalniki, vendar to ni bilo tisto, kar sem iskala … »Glede na to, da sem na gršem otoku, se želim kopati na plaži, kjer odseva turkizno-morda barva.!!!« … sem premlevala v glavi.
Ob prihodu na otok Karpathos smo se zapeljali najprej do letovišča Amoopi, kjer je iz avtobusa izstopilo nekaj turistov, takrat smo od daleč lahko videli čudovito plažo … torej, gremo jo pogledat od blizu.
Ker je bila med Pigadio in letoviščem Amoopi redna avtobusna povezava, je bila to najugodnejša rešitev.
Tako kot Pigadia se tudi Amoopi nahaja na vzhodnem predelu otoka in se razprostira v več manjših zalivih, kjer so različne plaže … prodnate ter peščena … vse s kristalno čistim morjem.

Ob obali je bila speljana lepo urejena pot … ta je vodila do ogromne skale, ki je štrlela iz vode. Potka se je počasi vzpenjala malce višje nad morjem in ponujala razgled na večji del okolice, kjer je bilo videti nekaj manjših hotelčkov, med njimi sem opazila tudi novogradnje … »letovišče se torej širi« sem pomislila … sicer pa to ni bilo gosto naseljeno letovišče. Tam je stala še cerkvica, zraven nje kavarna-slaščičarna in ob večji plaži taverna in manjša trgovinica. Morda je stala kje še kakšna kavarna, ki pa je takrat nisem opazila.
Skratka, med vsemi ponujenimi plažami je bila seveda zame tista peščena prava izbira. Čeprav je bila plaža polna in ležalniki zasedeni do zadnjega, tako da nisi uspel priti do njega (razen, če si imel ogromno srečo), me to ni motilo … videla sem le peščeno plažo in turkizno morje.

Plaža v Amoopiju je bila resnično čudovita. Svetla peščena mivka se je postopoma spuščala pod morsko gladino, prekrasna barva morja pa je vabila na plavanje.
Zaradi plitvine je bilo potrebno narediti precej korakov v morje, saj je bila voda še po nekaj metrih zelo plitka. Mehka mivka se je v vodi ob vsakem koraku prijetno gnetla med prsti nog, čista voda pa je ves čas dopuščala pogled na morsko dno, kjer sem lahko videla odsev sončne svetlobe, ki se je poigravala pod vodno gladino. Voda je bila ravno prav topla (tik ob plaži morda že malce preveč ogreta), v globini pa so se občasno občutili hladnejši valovi, ki so jih prinašali morski tokovi. Mini blazinica za »lebdenje« na morski gladini je bila zame obvezen del opreme in tokrat sem jo izkoristila, kolikor se je pač dalo, ampak sonce me je sčasoma pregnalo v senco … pod ležalnik, ki pa ni bil ravno v veliko pomoč, saj je bilo pod njim prav tako zelo vrooooče.
Ob plaži je bila pokrita restavracija … seveda nabito polna, saj je bila hkrati (poleg seveda prijetno hladne pijače) tudi pribežališče pred žgočim soncem, čeprav je bilo vroče povsod … mislim resnično zelo vroče.
Ta dan je mineval ob poležavanju in vsestranskemu srkanju opojnosti čudovitega morja. Vse skrbi so bile tisti trenutek pozabljene, obstajali so samo tisti trenutki … tisti dan, kar je seveda prijalo vsem čutom, kar jih premorem.

… več naslednji petek …

… do takrat pa prisrčen pozdrav … Ljubica

PS: Plaža je zaradi oblike zelo primerna za majhne otroke, saj se lahko igrajo v plitvini, ki je je dovolj. V odmaknjenem predelu, kjer se prične globina, pa so občasno tudi močnejši tokovi, tu pa previdnost ni odveč.

Nazaj

Otok Karpathos – osebna doživetja … Izlet z ladjico

Izlet z ladjico

Na otoku Karpathos je največje pristanišče v glavnem mestu Pigadia. Vsako jutro so se v tem pristanišču ob pomolu valovom predajale ladjice v starinskem stilu okrašene z napisi, kam so namenjene in čakale turiste, da se vkrcajo in odplujejo v »pustolovščino«. Tistega julijskega dne smo med njimi bili tudi mi, bil je 15. julij leta 2007.

Vkrcali smo se na ladjico, na kateri je pisalo  »Achata, Kyra Panagia, Apella« … to so seveda najlepše plaže ob vzhodni obali otoka Karpathos in ker smo bili med zadnjimi, je ladjica po našem vkrcanju kmalu odplula.
Sončni žarki so nas zjutraj prijetno greli, vsaj meni je zelo ugajalo, saj je bila ura za nas turiste še kar nekako zgodnja in ob plovbi je ves čas pihljalo, zato smo bili nekateri potniki še malce oviti v razne rute, nekateri pa so imeli na sebi celo jopice ali kaj podobnega.
Ladjica je počasi zapuščala pristanišče in čez zaliv plula v smeri proti severu. Iz daljave smo še lahko opazovali mesto, kako se oddaljuje, nato smo bočno pluli mimo pečin ob vzhodni obali, ki so se strmo vzpenjale iz morja. Morje je bilo tisti dan mirno in plovba je bila zelo prijetna. Med skalami smo po daljšem času videli prvo od treh plaž … manjšo osamljeno plažo Achato, na kateri se je od sonca bleščal svetel pesek. Če nas ne bi opozorili nanjo, bi jo lahko hitro zgrešili, skrivala se je namreč med skalami in grmički, poleg tega je bila prazna, brez kopalcev. Naša ladjica je plula naprej in kmalu smo prispeli do naslednje plaže imenovane Kyra Panagia … čudovita plaža v manjšem zalivu, nad katero je med zelenjem bilo opaziti nekaj belih stavb, v ozadju pa gorska pokrajina. Bil je kar malce nenavaden prizor za tako majhen otok. Morje je bilo tu čudovite barve, voda kristalno čista in ker smo imeli tu krajši postanek, so tisti željni kopanja poskakali v vodo in se tako malo ohladili, sonce je namreč že začelo kazati svojo moč. Plovbo smo kmalu nadaljevali do naše ciljne plaže, to je bila Apella, kjer smo imeli nekajurni postanek s piknikom. Ladjica je pristala v kotu zalivčka ob skali, nas pa so pospremili z nje in nam dali napotke glede piknika, ki so ga organizirali in seveda glede časa odhoda. Člani posadke so pričeli s pripravami za peko na žaru, mi (no ja, nekateri med nami ) pa smo medtem šli v raziskovanje.
Apella je samotna plaža, odmaknjena od naselij s čudovito kristalno čistim morjem v turkizno-modrih odtenkih, v katerem se je videla vsaka skala, še celo najmanjši kamen. Ob tej barvi morja in svetli plaži se je zdelo že skoraj kot da smo na Maldivih. Plaža se je v rahlem loku zajedala v zaliv, na koncu katere pa je na pobočju nad morjem stala edina stavba … manjša restavracija. Vsekakor se je bilo potrebno nekje okrepčati. Pot do restavracije je vodila najprej po stopničasto urejenih skalah, nato so vodile klasične stopnice do vrha. Ker je sonce takrat že pokazalo, kaj zmore, se je pot zdela precej dolga, ampak trud je bil poplačan s čudovitim razgledom na morje in delom zaliva, kjer se je videla naša ladjica, ki nas je čakala. Restavracija je bila glede na odmaknjenost plaže navsezadnje dokaj velika in je imela kar pester izbor jedi … ter seveda hladno pijačo.
Trenutki ob posedanju v restavraciji in kasneje v uživanju ob tako čudoviti plaži so bliskovito minevali in prišel je seveda čas, ko se je bilo potrebno vkrcati na ladjico … žal. Odpluli smo nazaj proti Pigadiji, kamor smo prispeli v poznih popoldanskih urah. Sledila je večerja in kasneje, ob pijači seveda obujanje spominov na čudovit izlet.
Kot vsak večer je bil tudi tokrat obhod po ulicah mesteca Pigadia obvezen.

… več sledi naslednji petek …

… do takrat pa prisrčen pozdrav … Ljubica

PS: Če boste kdaj potovali na otok Karpathos, vam priporočam izlet na plaže vzhodne obale otoka. Informacije lahko dobite kar v pristanišču … ko se ladjice vrnejo iz izleta so namreč ves večer v pristanišču (pa seveda vse do jutra … do odhoda), na njih tudi piše, na katero lokacijo so namenjene, organizirani so namreč različni izleti, karte pa lahko kupite kar direktno na ladji tik pred vkrcanjem.

Nazaj

Celotno vsebino dogodkov na otoku Karpathos si lahko preberete TUKAJ.