Tag Archives: Dopust

Otok Karpathos – osebna doživetja … Izlet z ladjico

Izlet z ladjico

Na otoku Karpathos je največje pristanišče v glavnem mestu Pigadia. Vsako jutro so se v tem pristanišču ob pomolu valovom predajale ladjice v starinskem stilu okrašene z napisi, kam so namenjene in čakale turiste, da se vkrcajo in odplujejo v »pustolovščino«. Tistega julijskega dne smo med njimi bili tudi mi, bil je 15. julij leta 2007.

Vkrcali smo se na ladjico, na kateri je pisalo  »Achata, Kyra Panagia, Apella« … to so seveda najlepše plaže ob vzhodni obali otoka Karpathos in ker smo bili med zadnjimi, je ladjica po našem vkrcanju kmalu odplula.
Sončni žarki so nas zjutraj prijetno greli, vsaj meni je zelo ugajalo, saj je bila ura za nas turiste še kar nekako zgodnja in ob plovbi je ves čas pihljalo, zato smo bili nekateri potniki še malce oviti v razne rute, nekateri pa so imeli na sebi celo jopice ali kaj podobnega.
Ladjica je počasi zapuščala pristanišče in čez zaliv plula v smeri proti severu. Iz daljave smo še lahko opazovali mesto, kako se oddaljuje, nato smo bočno pluli mimo pečin ob vzhodni obali, ki so se strmo vzpenjale iz morja. Morje je bilo tisti dan mirno in plovba je bila zelo prijetna. Med skalami smo po daljšem času videli prvo od treh plaž … manjšo osamljeno plažo Achato, na kateri se je od sonca bleščal svetel pesek. Če nas ne bi opozorili nanjo, bi jo lahko hitro zgrešili, skrivala se je namreč med skalami in grmički, poleg tega je bila prazna, brez kopalcev. Naša ladjica je plula naprej in kmalu smo prispeli do naslednje plaže imenovane Kyra Panagia … čudovita plaža v manjšem zalivu, nad katero je med zelenjem bilo opaziti nekaj belih stavb, v ozadju pa gorska pokrajina. Bil je kar malce nenavaden prizor za tako majhen otok. Morje je bilo tu čudovite barve, voda kristalno čista in ker smo imeli tu krajši postanek, so tisti željni kopanja poskakali v vodo in se tako malo ohladili, sonce je namreč že začelo kazati svojo moč. Plovbo smo kmalu nadaljevali do naše ciljne plaže, to je bila Apella, kjer smo imeli nekajurni postanek s piknikom. Ladjica je pristala v kotu zalivčka ob skali, nas pa so pospremili z nje in nam dali napotke glede piknika, ki so ga organizirali in seveda glede časa odhoda. Člani posadke so pričeli s pripravami za peko na žaru, mi (no ja, nekateri med nami ) pa smo medtem šli v raziskovanje.
Apella je samotna plaža, odmaknjena od naselij s čudovito kristalno čistim morjem v turkizno-modrih odtenkih, v katerem se je videla vsaka skala, še celo najmanjši kamen. Ob tej barvi morja in svetli plaži se je zdelo že skoraj kot da smo na Maldivih. Plaža se je v rahlem loku zajedala v zaliv, na koncu katere pa je na pobočju nad morjem stala edina stavba … manjša restavracija. Vsekakor se je bilo potrebno nekje okrepčati. Pot do restavracije je vodila najprej po stopničasto urejenih skalah, nato so vodile klasične stopnice do vrha. Ker je sonce takrat že pokazalo, kaj zmore, se je pot zdela precej dolga, ampak trud je bil poplačan s čudovitim razgledom na morje in delom zaliva, kjer se je videla naša ladjica, ki nas je čakala. Restavracija je bila glede na odmaknjenost plaže navsezadnje dokaj velika in je imela kar pester izbor jedi … ter seveda hladno pijačo.
Trenutki ob posedanju v restavraciji in kasneje v uživanju ob tako čudoviti plaži so bliskovito minevali in prišel je seveda čas, ko se je bilo potrebno vkrcati na ladjico … žal. Odpluli smo nazaj proti Pigadiji, kamor smo prispeli v poznih popoldanskih urah. Sledila je večerja in kasneje, ob pijači seveda obujanje spominov na čudovit izlet.
Kot vsak večer je bil tudi tokrat obhod po ulicah mesteca Pigadia obvezen.

… več sledi naslednji petek …

… do takrat pa prisrčen pozdrav … Ljubica

PS: Če boste kdaj potovali na otok Karpathos, vam priporočam izlet na plaže vzhodne obale otoka. Informacije lahko dobite kar v pristanišču … ko se ladjice vrnejo iz izleta so namreč ves večer v pristanišču (pa seveda vse do jutra … do odhoda), na njih tudi piše, na katero lokacijo so namenjene, organizirani so namreč različni izleti, karte pa lahko kupite kar direktno na ladji tik pred vkrcanjem.

Nazaj

Celotno vsebino dogodkov na otoku Karpathos si lahko preberete TUKAJ.

Otok Karpathos – osebna doživetja … Mesto Pigadia

Mesto Pigadia in prva grška kulinarična pokušina

Takoj po prihodu na otok Karpathos in namestitvi v hotelu je padla odločitev, da si najprej ogledam mestece Pigadia, ki sem ga malo pred tem med vožnjo z avtobusom radovedno opazovala. Sprehod od hotela do centra je sicer trajal malce dlje, saj se je naš hotel nahajal na obrobju mesta, ampak pot je bila kar zanimiva.

Center mesteca se nahaja blizu pristanišča. Tlakovane uličice so nas vodile mimo majhnih trgovinic z raznoliko ponudbo … od spominkov, raznoraznih domačih izdelkov, začimb, oblačil, modnih dodatkov, nakita … in še in še. Trgovinice so imele v poznih popoldanskih urah pa do poznega večera svoje izdelke razstavljene tudi na zunanjih površinah, tako da so že tako ozke ulice bile še ožje … še bolj napolnjene, zlasti zvečer, kot sem kasneje ugotovila, ko so se turisti sprehajali med trgovinami in si ogledovali ponudbo.
Poleg trgovinic je bila po ulicah tudi pestra ponudba raznolikih tavern, kot jim pravijo, kar sem želela seveda takoj tudi preizkusiti … poskusiti njihove kulinarične dobrote … in … malce se mi je namreč že oglašal želodec.


Pot je vodila po uličicah v smeri proti morju in ob obali so se vrstile taverna za taverno. Ob iskanju ustrezne lokacije smo se seveda srečevali tudi z »novimi prišleki«, s katerimi sem se spoznala že na ljubljanskem letališču in se seveda zopet zapletla z njimi v pogovor. No … in na prvi pogled simpatična taverna je bila pred nami. Bila je že kar napolnjena, ampak se je še našla prosta miza. Natakar je kar kmalu pristopil in povprašal za naše želje. Ob pogledu na jedilnik sem ugotavljala, da so na njem predvsem grške jedi in ker še do takrat nisem preizkusila pristne grške kuhinje, sem to vsekakor sedaj morala popraviti … tako sem si naročila gyros, tradicionalno grško jed ter pijačo. Natakar se je kar kmalu vrnil in prinesel poleg naročene pijače še ouzo ter dejal, da je na račun hiše. Moram priznati, da tudi ouze še do takrat nisem preizkusila. No, vse skupaj je bilo zame seveda nekaj novega. Medtem, ko se je pripravljala jed, sem srkala ouzo in ugotavljala, da ima poseben in zanimiv okus, to je namreč janeževo žganje. Pijača je sicer prozorna, če pa se dodal malce vode, pa postane bela.
Končno je prispela hrana, saj sem bila sedaj že precej lačna. Nikoli ne bom pozabila, kako zelo bogat okus je imel tisti pristni grški gyros, ki ga nikakor nisem mogla primerjati s tistim podobnim, ki ga dobimo pri nas …
Seveda sem v naslednjih dneh preizkusila še druge jedi, kot so grška solata s pravim feta sirom in njihovim olivnim oljem … njammmmi … pa še druge tradicionalne jedi kot so pastitsio in moussaka … zelooo okusno …, pa seveda tzatziki, narejen iz grškega jogurta, kumar in česna. Njihovim jedem dajejo polni okus bogate začimbe, ki jih uporabljajo resnično v izobilju in različni dodatki, ki prebudijo še tako zaspane brbončice …
Najboljši gyros, kar sem jih preizkusila, so bili pripravljeni na otoku Chios … ni ga bilo boljšega … ampak o tem kdaj drugič.
Skratka … tokrat sem prvič poskusila grško kuhinjo in bila mi je zelo všeč. Ker smo imeli precej pozen let, saj smo v hotel prispeli šele pozno popoldan, je bil večer že skoraj pred vrati … sledil je sproščen sprehod po ulicah in ogled vsega, kar so imeli …
Mestece Pigadia ni bilo preveliko, ravno pravšnje, da smo si ob večerih lahko »dali duška« ob sprehodu po uličicah polnih trgovinic ter tavern in kavarn, kjer nas je ponekod spremljala tudi grška glasba ali pa smo posedali v kateri od kavarn ob morju, iz katerih je bil pogled na osvetljen obmorski del mesteca in so nas hkrati spremljali zvoki morja.
V naslednjih dneh sem spoznavala mesto in moram priznati, da sem se počutila prav prijetno … seveda so k temu prispevali tudi zelo prijazni domačini, saj smo se povsod počutili resnično dobrodošlo.
Ob prihodu nam je vodička dala napotke za skupni sestanek v enem od hotelov in tam smo se naslednji dan tudi dobili. Dala nam je informacije glede izposoje avtomobilov za tiste, ki bi se želeli zapeljati po otoku, dala pa nam je tudi seznam izletov z ladjico. Presenečena sem bila glede organizacije različnih vsakodnevnih izletov z ladjico. Torej, tudi to bo potrebno preizkusiti …

… kar vam razkrijem naslednjič …

… do takrat pa prisrčen pozdrav❤️ … Ljubica

Morda še nasvet: Na otoku Karpathos je največ turistov meseca julija in v prvi polovici avgusta. Če se želite izogniti gneči je bolje, da odpotujete tja v drugi polovici avgusta ali še kasneje, lahko pa še dodam, da otok Karpathos ni pretirano turistično oblegan, kot so nekateri drugi grški otoki.

Nazaj

Karpathos – Olympos

OLYMPOS – tradicionalna vasica na otoku Karpathos

Znamenita vasica Olympos leži visoko na severnem delu otoka Karpathos na pobočju gore in kot tradicionalna vasica ponuja turistom pristni pogled na domačine in njihov način življenja. Tu dejansko še vedno delujejo mlini na veter, prebivalci vasice še vedno ohranjajo stare tradicije v vsakdanjem življenju, nosijo tradicionalna oblačila, njihovi domovi so okrašeni tako, kot so bili stoletja nazaj in v vasici ni prometa, vozila se namreč puščajo na parkirišču pod vasjo.
Vasico Olympos opisujejo kot »živi muzej«, ki je bilo že pred 9. stoletjem našega štetja zgrajeno na grebenu visoko nad morjem kot zatočišče pred pirati. 

(Na splošno vsebino “Otok Karpathos” pridete s klikom na spodnjo sliko)

………………….. OTOK KARPATHOS ………………….

Mesto in ostale vasice na otoku Karpathos

—————– PIGADIA —————-