All posts by Ljubica M.

Moje ime je Ljubica, sem ljubitelj morja in sonca, popotnik in raziskovalec … če se seveda lahko tako izrazim. Ampak moja življenjska pot je bila pred leti popolnoma drugačna, 22 let svojega življenja sem namreč aktivno preživljala na glasbenih odrih, medtem sem se podajala tudi v slikarski svet in raziskovala svoje sposobnosti ustvarjanja realističnih podob na platnih. Glasbeni oder sem nato zamenjala z drugimi aktivnostmi, tako sem sčasoma postala blogerka … navsezadnje je bilo takšno in drugačno pisanje vedno sestavni del mojega življenja. Seveda se je moja radovednost nadaljevala, tako sem se začela preizkušati še v fotografiranju in fotoaparat je postal moj stalni spremljevalec. Občudujem lepoto narave, arhitekturo ter zgodovino in vse, kar vidim ovekovečim s fotografijami. Življenje je naneslo, da sem začela potovati. Moje prvo pravo potovanje se je začelo pred nekaj leti na grškem otoku Karpathos. Prijetne izkušnje so me spodbudile k nadaljevanju in tako sem v zadnjih letih obiskala kar nekaj grških otokov, na potovalni seznam sem seveda dodala še našo lepo Slovenijo, ogledala pa sem si tudi naše sosednje dežele. Želite izvedeti več? Kliknite tukaj... https://wonderfullife-style.com/
Moja potovanja

Tehnologija na dopustu

Aside Leave a comment

Dopust in sodobna tehnologija

Nedavno nazaj sem začela opisovati moja potovanja, oziroma do sedaj za začetek le lastne izkušnje glede namestitev na otok Rodos. Preden pa nadaljujem o doživljajih iz tega otoka, pa bi se dotaknila še nečesa drugega … za današnji čas zelo aktualne tematike … to je tehnologija.

Živimo v času, ko brez sodobne tehnologije preprosto ne gre več … računalniki, telefoni, tablice… te nas spremljajo na vsakem koraku in čedalje bolj smo odvisni od njih… in ko v času dopusta kam odpotujemo, nas spremljajo tudi tam, saj jih pogostokrat uporabljamo kot pripomoček pri pridobivanju raznih informacij ali za fotografiranje, pogosta pa je seveda tudi uporaba v drugačne namene, kot je recimo kontaktiranje oziroma druženje preko socialnih omrežij.

Na potovanjih čedalje pogosteje opažam, kako celotne družine svoj čas posvečajo brskanju oziroma pisanju sporočil na telefonu, čeprav sedijo skupaj, pa kljub temu ob pogledu nanje dobiš občutek, kot da niso skupaj. Glede na trenutni trend, ko smo vsi v neki naglici, ko v običajnem delovnem dnevu pogostokrat ne najdemo pravega časa ne za bližnje, ne za prijatelje in znance, se mi zdi, da bi vsaj v času dopusta lahko izkoristili vsako priložnost za medsebojna druženja, pa naj bo to kjerkoli … doma … v restavracijah ali kavarnah, medtem ko se čaka na hrano, pijačo ali kavico … med skupno vožnjo v avtomobilu … celo v čakalnicah recimo na letališču bi se lahko izkoristil čas za medsebojna druženja in sproščene pogovore.

Hja, kaj naj rečem …. po svojih opažanjih ugotavljam, da je žal veliko družin takšnih, ki se na dopustu ne posvečajo drug drugemu, skratka se ne ukvarjajo drug z drugim, „potujejo vsak zase“, “dopustujejo vsak zase”, čeprav naj bi bili skupaj in tako se na nek način člani družine še dodatno odtujujejo … meni se zdi to žalosten prizor.
Bom navedla konkreten primer. V neki restavraciji je sedela štiričlanska družina, starša in dva šoloobvezna otroka. Vsi štirje so bili “zaposleni” vsak na svojem telefonu. Od sosednje mize sem opazovala ta prizor in v vsem času, ko sva midva s partnerjem uživala ob svoji pijači in debatirala, so člani te družine sedeli kot tujci za isto mizo… brez ene same medsebojne besede ali vsaj pogleda.
Pa to ni edini primer, že mnogokrat sem opazila podobne prizore, tako družine kot tudi pare.

Tu se mi postavlja vprašanje: pa je res to potrebno?… ali so socialna omrežja oziroma osebe na drugi strani mreže, nemalokrat celo tujci, pomembnejši od ožjih družinskih članov?!? Včasih so bile družine zelo povezane med seboj, si nudile medsebojno pomoč, preživljali so veliko časa skupaj, tudi medgeneracijske povezave so bile bolj tesne, v današnjem času pa je zaradi hitrega tempa življenja v vsakdanjem življenju premalo časa in je dejansko dopust tisti edini pravi čas za druženje in preživljanje časa z družino in prijatelji, pa naj bo to na potovanju, izletu ali preprosto doma.
Sodobna tehnologija nam res olajša delo in samo življenje, ampak hkrati nas pogostokrat prikrajša za tista pristna druženja, kakršna so bila nekoč, ko smo si ob sproščenem pogovoru, smehu in neposrednem stiku, ob druženju nasploh resnično polepšali dneve.

Torej… naj nam bo sodobna tehnologija v pomoč, da si olajšamo življenje, ampak ob določenih trenutkih pa jo le dajmo malo na stran in si vzemimo čas za družinske člane ter raje osebno obiščimo prijatelje, s katerimi bi želeli karkoli deliti, kot so fotke, zgodbe, prigode ali kaj podobnega.
No ja, trenutno je sicer zaradi virusne situacije to precej omejeno, ampak bodimo optimistični in ko bo mogoče, le izkoristimo vsak čas, ki ga imamo na razpolago z našimi najbližnjimi, s prijatelji in znanci.

… bodite v družbi bližnjih in uživajte  …
… prisrčen pozdrav do naslednjič … Ljubica

Blog

Pomlad je tu

Aside Leave a comment

Topla pomlad je tu!

Pred nami je prijeten pomladni čas, ki se je uradno začel pred nekaj dnevi. Sonca bo čedalje več, topli dnevi nas bodo čedalje pogosteje zvabili v naravo, narava pa nas bo vse bolj obdarila s čudovitimi barvami.

Ker je fotoaparat moj pogosti spremljevalec ob mojih pohajkovanjih, večkrat ujamem v objektiv kaj zanimivega in ker je mesec marec hkrati mesec žensk, saj smo včeraj praznovali še materinski dan, sem se odločila, da tokrat objavim nekaj pomladnih posnetkov … nekaj v cvetju seveda …

… pa še nekaj orhidej …

Uživajte v teh pomladnih dneh in prejmite moje prisrčne pozdrave … Ljubica
… do petka seveda …

Greece, Moja potovanja, Rhodes

Otok Rodos – osebna doživetja …Luksuzna namestitev

Aside Leave a comment

Naša XXL namestitev

Prejšnjič sem opisovala zmešnjave glede namestitev na otoku Rodos. Tokrat bom opisala še zadnjo med njimi …
Najino tretje letovanje na otoku Rodos se je začelo precej nenavadno. Doma sva si predhodno za to letovanje rezervirala hotel s tremi zvezdicami, ob pristanku na letališču Rodos pa sva izvedela, da ne bova v rezerviranem hotelu, vsaj prvi dan ne, ampak da nas bodo premestili drugam (bilo nas je več turistov, ki smo bili premeščeni). Predstavnica agencije nam je obrazložila, da bomo en dan v hotelu s petimi zvezdicami … vauuuu … to pa je bila izredno dobra novica. Torej, brez doplačila bomo bivali ena dan luksuzno »all inclusive« .. sva imela takrat v mislih … ampak kasneje sva bila zato toliko bolj razočarana … no, o tem malce kasneje.

Skratka … prispeli smo pred hotel. Luksuz na kvadrat bi lahko temu rekla, ko sva videla hotel in malce kasneje, ko sva vstopila v sobo (glede na plačano ceno seveda ). Soba je bila urejena z zelo izbranim okusom, v njej je bila zelo udobna široka postelja, zraven je bila prostorna luksuzna kopalnica, pogledala sva še balkon in tam naju je očaral čudovit razgled na velik del obale.

Ob pogledu na prostor sva komentirala, da bova v njem uživala le kratek čas zvečer in malce še zjutraj, kar je pravzaprav škoda… ampak, zunaj naju je vabilo morje, pred tem pa naju je čakalo že precej pozno kosilo. Ob prihodu so nam na recepciji namreč sporočili, da nas čaka kosilo ob bazenu (za našo prispelo ekipo seveda), ker se je kosilo v jedilnici pravzaprav že zaključilo. Torej, šla sva k bazenu, se malce podkrepila in šla nato raziskovat okolico.
Glede na to, da sva bivala le kratek čas v tem hotelu, sva se odločila, da se ga bova čim bolj naužila, tako sva ostala tisti dan v bližini hotela. Krasna obsežna urejena peščena plaža je bila le nekaj deset metrov vstran in naju seveda takoj zvabila k sebi, kjer sva uživala preostanek dneva.

Ko je prišel čas za večerjo, sva se pred tem šla v sobo uredit in se nato odpravila v jedilnico. Tu pa naju je čakalo spet pravo presenečenje. Hrane je bilo dobesedno v izobilju. Gledala sva naokrog in med vso ponujeno hrano, ki je bila razstavljena kot v razstavni izložbi, sva kar težko izbirala, kaj bova jedla, saj je bila želja preizkusiti čim več, ampak to žal ni šlo. Vzela sva vsega po malem (no ja, ne ravno od vsega) in ugotavljala, da hrana nima le lepega izgleda, ampak je tudi izredno okusna. Ob večerji sva resnično uživala, najine brbončice so bile namreč maksimalno aktivirane, midva pa sva predla kot kakšen mucek, ki se predaja užitkom.

Med večerjo sva ugotavljala, da se na zunanji terasi nekaj dogaja. Hotel je za tisti večer namreč organiziral grški večer in v gosteh so imeli glasbenike in plesalce, ki so naredilo pravo predstavo … na koncu pa so povabili tudi nas turiste, da se jim pridružimo ob njihovih tradicionalnih plesih. Večer je bil odličen, kjer sva uživala do konca. Nato naju je pa v sobi čakala udobna postelja, v kateri sva res odlično spala.

Zjutraj sva si privoščila obilen zajtrk … seveda ob ogromni ponudbi… in ker smo imeli do našega odhoda še nekaj časa, sva šla seveda takoj še malce naokoli, kovčke sva imela namreč že … oziroma še vedno pripravljene. Prišel je čas odhoda iz tega čudovitega hotela.
Naša skupinica se je že zbirala pred hotelom in čakala na prevoz. Po nas so prišli taksisti in nas zapeljali do našega hotela … tistega, ki smo ga dejansko rezervirali … tu pa naju je čakalo razočaranje, morda tudi zato, ker sva se zadnjih 24 ur razvajala v luksuznem hotelu. Na recepciji so nam najprej zamenjali zapestnice za »all inclusive« ponudbo, kjer so nam udobno zapestnico zamenjali s trdo plastično… no, to je to, kar sva rezervirala, sva komentirala, kasneje ob pogledu na sobo, posteljo in kopalnico pa sploh nimam besed… razočaranje na celi črti.
Med vsemi hoteli s tremi zvezdicami, v katerih sva do sedaj na grških otokih bivala, je bil ta najslabši ali pa so nam dodelili najslabše sobe, glede na to, da so nas dan prej razvajali. Moralo bi biti obratno.. zadnji dan bi morali bivati v luksuznem hotelu, pa bi bil krasen zaključek dopusta.
Skratka … najina rezervacija je bila pač v tem hotelu. Vse do zadnjega dne najinega dopusta se nikakor nisva mogla navaditi na tisto sobo, zaradi slabe postelje namreč tudi spanje ni bilo ravno najbolj prijetno. Tolažila sva se, da imava vsaj klimo, s katero sva si vsaj malce ohlajala sobo, sicer bi bilo vroče … in še enkrat vroče. Ampak najino razočaranje ni bilo le pri sobi, tudi hrana je bila grozna. Predstavljajte si … zajtrk jeste v luksuznem hotelu, v veliki restavraciji, kjer je ogromna ponudba odlično pripravljene hrane … potem pa isti dan sedete ob kosilu v natrpani jedilnici, kjer si lahko komaj namestiš stol, saj stoji sosednja miza že kar zraven … in kjer ti ob pogledu na hrano, ki jo vidiš v vitrini, iz katere ti strežejo, že zaradi izgleda samega nekako mine želja po čemerkoli. Nekaj sva sicer vzela, da bi vsaj poskusila, v upanju, da bo morda okus boljši od izgleda, ampak na koncu je večino tudi ostalo na krožniku, saj je bilo vse brez okusa. Preizkus sva naredila še z večerjo, bila je za spoznanje boljša … ali pa se nama je samo zdelo (morda so medtem zamenjali kuharja).
Na koncu sva ostala v najinem hotelu bolj kot ne le na zajtrkih. Bom pa priznala, da je bil hotelski bazen soliden, zadnji večer pred najinim odhodom pa so tudi tu organizirali grški večer. Ni bil takšen kot v predhodnem hotelu, dogajalo pa se je vendarle in bilo kar zabavno.

Doživetja so včasih res kar pestra, ampak žal se tudi to dogaja. V enajstih letih potovanj po grških otokih je bila ta najslabša verzija (prvi dan tega dopusta je seveda izvzet).
Toliko za danes … se beremo naslednjič …
… do takrat pa … prisrčen pozdrav od Ljubice