Tag Archives: potovanja

Osebna doživetja … Namestitve na otoku Rodos

Zmešnjave pri naših namestitvah!

Dopustovanja na otoku Rodos so bila precej pestra, tudi kar zadeva namestitev. Predhodno sem že omenila, da so se glede rezervacij na grških otokih dogajale zmede. Ravno na otoku Rodos sem to doživela dvakrat.
V treh obiskih na tem otoku so bile nočitve na različnih lokacijah … v različnih hotelih.

V mojih iskanjih po nočitvah so bili vedno aktualni hoteli oziroma studiji s tremi zvezdicami … so cenovno ugodni in še vedno dovolj ustrezni za nočitve …  navsezadnje, sobo uporabljaš samo za spanje, čez dan pa si tako ali tako nekje zunaj … na terenu.
Ob prvem obisku, to je bilo leta 2008, sva s partnerjem bivala v hotelu oziroma studiu malce izven centra Faliraki (približno slab kilometer vstran severno od centra letovišča). Do plaže sva imela približno 10 minut hoje, do prve manjše trgovinice pa le kakšno minutko. Soba oziroma apartma je bil soliden … preprosto urejen z majhno kuhinjo in balkonom. Bila sva zadovoljna.
Ob naslednjem dopustovanju sva se odločila, da bova rezervirala sobo v mestu Rodos, da bova imela pri roki več možnosti različnih ogledov znamenitosti. Avtomobil sva si vseeno za nekaj dni najela, ampak veliko zanimivega sva si lahko ogledala peš oziroma z mestnim avtobusom.

Torej, prišel je dan prihoda na otok Rodos. Na letališču so nas pričakali predstavniki agencij, nas usmerili na pravi avtobus in tako sva prispela pred najin rezerviran hotel. Stopila sva k recepciji, tam pa sva izvedela, da je najina soba še vedno zasedena, v njej sta še namreč vedno bivala turista, ki sta se odločila, da bosta podaljšala dopust še za en teden. Po razgovoru sva kmalu ugotovila, da gre za dva Slovenca. Skratka, Slovenska turista sta se z lastnikom hotela (hotel je bil namreč v privatni lasti) dogovorila, da bi ostala v tej sobi še naprej, nama pa bi dodelili drugo sobo. Ker ni bilo nobene sobe takrat na razpolago, so poiskali sobo v drugem hotelu, dve ulici vstran (v isti kategoriji hotela). Na recepciji so naju seveda vprašali, če se strinjava s tem, da greva v drug hotel. Ker nama je bilo navsezadnje vseeno, v katerem hotelu bivava, da je le na približno na isti lokaciji in v okviru podobnih razmer glede sobe, sva se s tem strinjala. Slovenca sta se tudi ponudila, da naju tja zapeljeta, ker sta imela najet avto. Zapeljala sta naju v dogovorjen hotel … in moram priznati, da sva bila s hotelom zadovoljna … konec dober .. vse dobro.
Hotel je bil prav tako v privatni lasti z lično urejeno recepcijo, s simpatičnim prostorom, kjer so stregli zajtrk ter solino urejeno sobo s kopalnico. Do mestne plaže sva imela od tu dejansko bližje, kot tudi do pristanišča in starega mestnega jedra Rodos. (opis mesta še sledi).

Mestna plaža

Tretje bivanje na otoku Rodos pa je bilo posebej zanimivo. Tokrat sva rezervirala hotel nedaleč od centra Faliraki (malce bolj južno), hotel pa je imel v ponudbi »all inclusive«.
Ob iskanju ustrezne namestitve sem vedno brskala za nočitvami z zajtrkom, saj sva na dopustu običajno cele dneve pohajkovala naokrog in naju čez dan nikoli ni bilo v sobi, tako sploh ni imelo smisla iskati nekaj drugega … ta hotel, ki sva ga na koncu rezervirala, pa je dejansko bil izbran zgolj zaradi zelo ugodne cene … cena je bila namreč približno enaka, kot za marsikatere druge nočitve z zajtrkom (za hotel iste kategorije seveda). Ob tokratni izbiri tega hotela pa vsa na koncu imela v mislih sledeče … zjutraj bova zajtrkovala kot običajno, na kosilo bova šla le, če bova slučajno čez dan kje v bližini, za čas večerje pa se bova verjetno že vračala v hotel, da se preurediva za večerni sprehod, razen, če bi se potepala nekje na drugem koncu otoka … in tako sva hotel rezervirala.
Prišel je dan odhoda, vkrcala sva se na letalo, ki je prispelo na otok Rodos v popoldanskih urah in predstavniki agencij so nam kot običajno na letališču pomagali … nam dodelili ustrezno dokumentacijo in nas usmerili na pravi avtobus glede na naše rezervacije po hotelih. Tu pa sva doživela presenečenje … premeščena sva bila v drug hotel, kar sva izvedela šele tisti trenutek. Pa ne samo midva, še nekaj drugih turistov, ki naj bi prav tako bivali v istem hotelu kot midva. Izvedeli smo, da nas bodo vse prvi dan namestili drugam, ker naj bi bile vse naše sobe tisti prvi dan še zasedene.
Sedaj bom obrazložila, kje je težava. Agencije iz različnih delov sveta ponujajo datume namestitev glede na letalske polete. Vsaka država ima svoj dan v tednu … na primer… nekaj držav ima polete na neko destinacijo ob petkih, druge ob sobotah, tretje celo ob nedeljah … in te dni so menjave v hotelih. Torej, lahko se zgodi, da je soba en dan v tednu prazna … ali pa je za en dan zasedena dvojno (če eni prispejo v petek, predhodni pa se vračajo domov šele v soboto). V tem primeru se hoteli med seboj dogovarjajo za enodnevne menjave … in to smo doživeli mi. Ampak … čakalo nas je resnično ogromno presenečenje …

… kakšno, to pa izveste naslednjič…
… do takrat pa prisrčen pozdrav … Ljubica

Osebna doživetja … Prihod na Rodos

… vsi moji prihodi na otok Rodos

Otok Rodos je bil drugi grški otok, ki sem si ga ogledala in ga doživela … kasneje sem ga obiskala še dvakrat. Vsi prihodi na otok so bili z letalom iz brniškega letališča (Slovenija), organizacije potovanj pa preko turističnih agencij iz Slovenije. Ob pristanku na rodoškem letališču so nas vedno pričakali predstavniki agencij, nas usmerili na prave avtobuse, ki so nas nato zapeljali do naših hotelov.

Otok Rodos je precej velik in ta občutek dobiš že ob pristanku na letališču … v primerjavi z ostalimi grškimi otoki seveda. Zaradi velikosti otoka ni tistega pravega občutka domačnosti, kot je na kakšnem majhnem otoku … priznam, da so meni osebno majhni otoki bolj pri srcu.
Na mojih letovanjih na tem otoku sem dvakrat bivala v letovišču Faliraki in enkrat v mestu Rodos.

Znamenito mesto Rodos je razdeljeno na dva dela. Stari del mesta se nahaja za obzidjem ogromnega gradu oziroma palače in obiskovalce očara z zgodbo preteklosti še iz časov Antike. Je eden od čudes antičnega sveta in je eden najbolje ohranjenih zgodovinskih mest v Evropi. Več informacij in samo doživetje mesta Rodos bom opisala v naslednjih člankih. Novejši del mesta Rodos pa se je širil izven omenjenega obzidja. Ob mestu je del obalnega pasu urejen za morske užitke z veliko plažo, na drugi strani pa se nahaja pristanišče. Splošni podrobnejši opis mesta Rodos bo zapisan v predelku »GREECE« … v bližnji prihodnosti.

Naj omenim še Faliraki … to je ogromno letovišče ob vzhodni obali, oddaljeno nekaj kilometrov južneje od glavnega mesta Rodos. Naselbina se razprostira vzdolž obale in je turistično največje letovišče na otoku z resnično ogromno peščeno plažo. Več informacij o samem letovišču Faliraki tudi še sledi.

Moje nastanitve so bile v različnih hotelih in omenila bi sledeče … včasih se zgodi, da pride ob prihodu na izbrano destinacijo do zmešnjav glede hotelskih sob oziroma apartmajev. Sama sem v teh letih do sedaj to doživela trikrat, tudi na tem otoku, ampak brez panike … na koncu je bilo vedno ustrezno urejeno. Skratka, tudi če pride do takšnih sicer neljubih dogodkov, vedno prijazno pomagajo in poiščejo pravo rešitev.
Podrobneje o vseh omenjenih doživljajih oziroma o prebivanjih na otoku Rodos vam odkrijem naslednjič…

… do takrat pa …
… prisrčen pozdrav… do petka … Ljubica

Otok Karpathos – osebna doživetja …po otoku

Z avtomobilom po otoku Karpathos

Otok Karpathos sicer ni tako velik, ampak za ogled določenih zanimivosti si je bilo potrebno izposoditi vozilo, saj rednih povezav nekako ni bilo.

Vožnja iz mesta Pigadia v severni smeri po vzhodnem delu otoka Karpathos, oziroma drugače povedano, pokrajina severno je bila čisto nasprotje od tiste, ki smo jo videli ob prihodu od letališča do mesta Pigadia.
Hribi, ki so postajali čedalje višji, so bili poraščeni z visokim zelenjem, barvite skale pa so povezovale cesto s pokrajino. Čudovite barve so ustvarjale idilično pokrajino … živo oranžne in belo-sive skale so dajale podlago svetlo zelenim borovcem, v ozadju pa modro nebo brez oblačkov in seveda modro morje. Zaradi močne sončne svetlobe so bile barve še toliko bolj izrazite … čudovito !!! Bila se prijetno presenečena, kajti kaj takega nisem pričakovala.

Cesta obkrožena z živo zelenimi borovci, ponekod tudi s starimi oljkami, se je ves čas držala pobočja in vijugala ob barvitih skalah, razgled pa se je ponekod razširil v globine vse do obalnega dela morja, na nekaterih točkah se je videl velik del vzhodnega dela otoka Karpathos, vožnja je potekala namreč visoko nad morjem.

Po nekaj deset kilometrih je bilo asfaltne ceste konec in nadaljevala se je makadamska cesta, še kar nekako urejena, toda pečine so postajale čedalje bolj strme … hmmm … desno prepad proti morju, levo pa navpične pečine. Ta cesta je namreč edina, ki vodi do severnega predela otoka, kjer na pobočju visoko nad morjem stoji tradicionalna vasica Olympos, kot največja atrakcija otoka Karpathos … toda za enim od prevoženih ovinkov se je nenadoma pred avtomobilom pojavila ogromna skalna gmota, ki se je verjetno pred kratkim odtrgala iz pobočja pečin in zasula cesto. Pogled na tisto sceno je bil kar precej srhljiv. Hmmm … kaj pa zdaj? S strahom sem gledala navzgor, če bo še kaj priletelo. Druge rešitve ni bilo, kot obrniti avto in se vrniti. Žal mi je bilo, da sem morala vasico Olympos črtati iz svojega seznama.
Nekaj kilometrov nazaj od zasute ceste je bilo križišče, kjer je cesta vodila tudi na drugo stran otoka … na zemljevidu je bilo na zahodni strani otoka zarisano letovišče Lefkos, eno izmed večjih in poznanih letovišč na otoku Karpathos. Ni bilo potrebno veliko razmišljati glede odločitve, kam naprej ….
Cesta se je po zahodni strani otoka postopoma spuščala, pokrajina žal tukaj ni bila izrazito barvita, kot je bila na drugi strani, vendar je pogled skoraj ves čas ponujal razgled na prostrano morje … in cesta je vodila direktno do letovišča Lefkos.

Zalivčki s turkizno modrim morjem in peščeno obalo so bili prava paša za oči. Pogled na letovišče mi je bil všeč, saj je delovalo precej domače … prijetno vzdušje … ne preveč nagneteno … in več možnosti za pohajkovanje naokoli.
Ob glavni plaži so bile v senci velikih dreves prijetne restavracije oziroma taverne, malce naprej pa so se vrstile trgovinice, manjše kavarne in apartmaji.
Sledil je kratek obhod po zalivčkih … skok v morje … posedanje v restavraciji … in čas je kar prehitro mineval.

Ob vrnitvi nazaj proti mestu Pigadia je bil med vožnjo pogled na okolico sedaj že malce drugačen, saj se je sonce medtem že premaknilo na zahodno stran. Plaže globoko pod cesto na vzhodni obali so bile delno že v senci, izrazite barve pa so zaradi drugačne svetlobe malce zbledele. Vmesni postanek je bil seveda obvezen … in sicer v Kira Panagiji, ki smo jo predhodno videli iz druge perspektive … videli smo jo na izletu z ladjico. (vsebino o izletu z ladjo najdete tukaj)

Od glavne ceste proti letovišču Kira Panagia je bila speljana zelo ozka in strma cesta, povrh vsega še makadamska, takšna, ki je imela na sredi greben, iz katere je štrlela trava. Cesta je vijugala po strmini navzdol, letovišče se namreč nahaja v ozki kotlini globoko pod glavno cesto. Sprva ni bilo videti tako hudo, kot se je izkazalo kasneje in po prvem ovinku ni bilo več možnosti vrnitve nazaj navzgor na glavno cesto, saj je bil ovinek krepkih 180 stopinj v klancu, prostora levo in desno pa ni bilo praktično nič. Glede vožnje je bil tisti dan resnično »nori« dan. Po mučni in izrazito počasni vožnji se je cesta končno poravnala … na parkirišču seveda.
Ob ponovni vrnitvi na otok Karpathos nekaj let kasneje sva se seveda med drugim ustavila tudi v Kira Panagiji, vendar sva tokrat našla drugo cesto, veliko boljšo, položno in asfaltirano, speljano iz druge strani. Še danes se sprašujem, ali je ta cesta obstajala že takrat?!
Skratka … takrat se je pač bilo potrebno nekako vrniti … po isti poti seveda, ker druge ceste ni bilo videti. K sreči je šlo gor lažje … morda pa se mi je samo zdelo.

Pestro dogajanje glede vožnje tistega dne je bila seveda ob večernem posedanju glavna tematika …
Še danes ne morem verjeti, kako se je takrat vse skupaj odvijalo.

Vasico Olympos, ki jo takrat žal ni bilo mogoče videti, sem si jo po nekaj letih ob ponovni vrnitvi na otok uspela ogledati. O tem bom napisala kdaj drugič … povem le to, da je vasica lepa … zanimiva … slikovita.

… nadaljevanje sledi naslednjič … do takrat pa …
… prisrčen pozdrav od Ljubice