Category Archives: Moja potovanja

Opis osebnih izkušenj na posameznih destinacijah.

Otok Lefkada – osebna doživetja … Prihod na otok

Prihod na otok Lefkada

Grški otok Lefkada spada v skupino Jonskih otokov … mi mu pravimo Lefkas, imenujejo ga pa tudi Lefki, kar pomeni »lepi«.
Otok Lefkada je peti grški otok po vrsti, na katerem sem letovala in si ga ogledala skoraj v celoti.

Če se ozrem nazaj in primerjam vse obiskane grške otoke, lahko rečem, da je ta otok eden mojih lepših … morda tudi zato, ker je precej zelen, predvsem pa so me fascinirale plaže zahodne obale otoka Lefkada s čudovito turkizno barvo morja.
Kot običajno sva tudi tokrat krenila na pot iz letališča na Brniku in po precej kratkem poletu, ki je trajal le dobro urco, smo že pristali na letališču Preveza, ki je sicer na celini, ampak se nahaja v bližini otoka Lefkada, otok Lefkada je namreč s celino povezan s krajšim mostom in je tako dostopen po cesti.
Skratka, na letališču Preveza so nas ob izhodu usmerili na pravi avtobus in po približno dvajsetih minutah smo se že vozili po otoku, najprej mimo istoimenskega mesta Lefkada, nato pa smo se usmerili najprej proti zahodni obali otoka proti vasici Agios Nikitas. Med potjo smo si lahko že malce ogledali severni del ter zahodno obalo, vodička pa nam je medtem opisovala otok, nam pripovedovala anekdote ter nam posredovala razne informacije.
Ob vasici Agios Nikitas, kjer je izstopilo nekaj turistov, je šofer avtobus obrnil in nato smo se vrnili po isti poti nazaj … v smeri proti mestu Lefkada, ki smo ga nekaj časa lahko opazovali tudi iz višine, saj je cesta speljana po hribu, vožnjo pa smo nato nadaljevali ob vzhodni obali otoka Lefkas vse do letovišča Nydi, kjer se je nahajal tudi najin hotel. Tu je iz avtobusa izstopilo kar nekaj turistov in najprej sem na hitro »prečekirala« okolico … prvi vtis je bil kar dober. Po nekaj deset metrih smo že stali pred vhodom hotela … pravzaprav je bilo to območje obkroženo s hoteli.

Naš hotel je bil sicer preprost, je pa deloval precej domače.   Pristopila sva k recepciji in zelo prijazna receptorka je ob vpisovanju kmalu ugotovila, da nekaj ni v redu … najino sobo so namreč dali drugemu paru, kajti za isto sobo sta bili narejeni dve rezervaciji. Hitro je šla v »akcijo«, da nama najde drugo sobo, medtem pa naju je povabila v bar, ki se je nahajal zraven recepcije, kjer so nama postregli s pijačo… na njihov račun seveda. Ker je hotel stal tik ob plaži … prav tako bar, sva medtem uživala ob pogledu na morje. Receptorka je zadevo kar hitro uredila, tako sva dobila sobo v sosednjem hotelu, le nekaj metrov naprej, poleg tega so nama ponudili gratis klimo za ves teden, ki jo je sicer potrebno doplačati.
Kot sva kasneje ugotavljala, se dogajajo tudi takšne neprijetnosti, kajti rezervacije se pošiljajo iz različnih agencij in raznih spletnih povezav, ampak zadeve znajo lepo urediti, običajno že predhodno, tokrat je pač bilo v zadnjem trenutku.
Skratka … vse se je lepo uredilo, sobo sva dobila … čakala naju je le še plaža … ter seveda celoten otok …

… več naslednji petek …

… do takrat pa prisrčen pozdrav … Ljubica

Celotna vsebina

Otok Karpathos – osebna doživetja … Vrnitev domov

Vrnitev domov in vtisi

Dopustniški dnevi na otoku Karpathos so se iztekali in prišel je dan vrnitve domov. Zjutraj tistega dne smo si lahko še privoščili umirjen zajtrk … in ker je bila prtljaga seveda že skoraj pripravljena, je bilo dovolj časa kasneje še za obhod po mestu, kavico in opoldanski prigrizek.
Z žalostnim občutkom, ker je dopusta konec in hkrati z obilico prijetnih vtisov preteklih dni smo se odpravili na avtobus, ki nas je odpeljal na letališče. Avtobus je seveda spotoma zavil še v letovišče Amoopi po nekaj turistov, kjer smo imeli še zadnjo priložnost od daleč videti čudovito peščeno plažo s turkizno-modrim morjem … »bye bye plaža«undefined … sem se tiho poslavljala od nje, nanjo me je namreč vezal čudovit spomin na nepozaben sproščujoč dan, hkrati sem se zavedala, da se vračam v realnost … v vsakdanjik, ki prinaša skrbi in stres.

Na letališču smo se po celotni proceduri vkrcali na letalo Adria in poleteli nazaj proti Sloveniji.
Ob vzletu smo vsi, ki smo imeli seveda to priložnost, skozi okenca letala radovedno opazovali, kako se letalo dviga , otok Karpathos, ki smo ga preleteli, pa je postajal čedalje manjši …

Še nekaj časa smo lahko videli morje in otočke pod nami, nato se je pojavilo kopno, ki je tu in tam kazalo podobo kakšnega večjega mesta, jezera, širše reke ali gorsko pokrajino. Čas na letalu je dokaj hitro mineval in pred prihodom v Slovenijo smo že opazovali zeleno pokrajino, ki je bila v primerjavi s predhodnim razgledom popolnoma drugačna.

To je bil moj prvi obisk na sploh v Grčiji, zaradi katerega mi je morda še toliko bolj ostal v spominu, čeprav je bil prvi vtis ob prihodu precej drugačen … pa vendarle … drugačni ljudje, drugačne navade, krasno vzdušje, izredno počasni tempo življenja, kristalno čisto morje … pa še vreme, vsako jutro nas je prebujalo sonce, nebo pa brez oblačkov … vsak dan … brez izjeme…. Krasno!!!  To je le nekaj osnutkov spomina na prvi dopust iz otoka Karpathos.
Tu so še vse tiste čudovite barve, ki sem jih tiste dni videla in doživela … ki so bile videne v pravem trenutku … svetloba je namreč tista čudna reč, ki se poigrava z barvami in jo na vsake toliko časa spreminja in čez pol ure morda ne bo več to, kar je bilo v tistem »pravem« trenutku… včasih moraš pač imeti srečo, da lahko vidiš nekaj v pravem času dneva….. da vidiš tisto čudovito barvo, ki jo narava ob določenem trenutku maksimalno premore … jaz se takrat običajno refleksno odzovem z: »Vauuu!!!«. Tu imam v mislih tudi barve morja ob plažah … te niso vedno enake, poleg tega tudi moč in »pozicija« sončnih žarkov vplivajo na to. Je pa tudi res, da se moraš v teh trenutkih predati čutom, da to resnično vidiš, sicer gre vse mimo tebe. To je tako kot tale rek: »Gledaš pa ne vidiš« … vam je kaj poznano? Navsezadnje, dopust je čas, ko se lahko ustavimo, sprostimo in opazujemo dogajanje okoli nas, saj nas nihče ne preganja…. razen morda vodičk, če greš na kakšen skupinski izlet, pa ji moraš ves čas slediti, sicer se izgubiš … ali če so prisotni kakšni drugi dejavniki.

Otok Karpathos ni tako turistično oblegan in morda je bil tudi zaradi tega tisti občutek glede počasnega tempa intenzivnejši. Vtis sem dobila, da se je čas ustavil … upočasnil … na trenutke celo, kot da se je čas zavrtel nazaj v preteklost. Njihov tempo življenja je namreč izredno umirjen, sploh pa v vročih poletnih dneh … to je neverjetni občutek. Doma v vsakdanu poznamo le še naglico in hiter tempo, potem pa nenadoma občutiš to, kar sem doživela v tistih dneh na tem otoku… relaksacija na polno.
Globok vtis so mi pustile tudi plaže … tiste prave s turkizno-modrim morjem … brez plavajoče trave seveda. Doma sem takšne plaže občudovala na fotografijah iz kakšnih oddaljenih otokov, tokrat pa so bile pred mojimi očmi in sem se ob pogledu nanje veselila kot majhen otrok, ko dobi veliko porcijo najljubšega sladoleda.

Omenim naj še živobarvne bujno cvetoče Bougainvillea, ki so se bohotile ob kakšnem hotelu po paviljonih ali po stavbah. Občudovala sem njihovo veličino, pri nas jih namreč poznamo le kot lončnico, pri njih pa se vzpenjajo več metrov visoko.
Skratka doživetje grškega otoka je bilo čudovito in nepozabno.

V naslednjih letih sem imela priložnost videti še druge grške otoke, med njimi tudi znameniti Santorini in na vsakem otoku je bilo kaj novega … zanimivega.
Pogled na potovanja in izlete po grških otokih se je sčasoma sicer malce spremenil, kljub temu pa lahko še vedno rečem, da je otok Karpathos lepa destinacija za umirjen dopust, za kakšen prijeten izlet z ladjico, obisk čudovitih plaž in večerno pohajkovanje po mestu Pigadia … kar sem spoznala ob ponovni vrnitvi na otok Karpathos … vendar je bilo tokrat malce drugače, kar vam odkrijem v prihodnje.

… več o ponovnem obisku otoka Karpathos kdaj drugič …

Imejte se lepo … prisrčen pozdrav … Ljubica

Celotna vsebina

Otok Karpathos – osebna doživetja … Amoopi Bay

Amoopi Bay

Na otoku Karpathos je bila mestna plaža v Pigadiji sicer zelo velika, saj se je razprostirala kar dobra dva kilometra v zalivu, ob katerem so stali tudi večji hoteli z urejenimi predeli plaže, opremljenimi z ležalniki, vendar to ni bilo tisto, kar sem iskala … »Glede na to, da sem na gršem otoku, se želim kopati na plaži, kjer odseva turkizno-morda barva.!!!« … sem premlevala v glavi.
Ob prihodu na otok Karpathos smo se zapeljali najprej do letovišča Amoopi, kjer je iz avtobusa izstopilo nekaj turistov, takrat smo od daleč lahko videli čudovito plažo … torej, gremo jo pogledat od blizu.
Ker je bila med Pigadio in letoviščem Amoopi redna avtobusna povezava, je bila to najugodnejša rešitev.
Tako kot Pigadia se tudi Amoopi nahaja na vzhodnem predelu otoka in se razprostira v več manjših zalivih, kjer so različne plaže … prodnate ter peščena … vse s kristalno čistim morjem. Ob obali je bila speljana lepo urejena pot … ta je vodila do ogromne skale, ki je štrlela iz vode. Potka se je počasi vzpenjala malce višje nad morjem in ponujala razgled na večji del okolice, kjer je bilo videti nekaj manjših hotelčkov, med njimi sem opazila tudi novogradnje … »letovišče se torej širi« sem pomislila … sicer pa to ni bilo gosto naseljeno letovišče. Tam je stala še cerkvica, zraven nje kavarna-slaščičarna in ob večji plaži taverna in manjša trgovinica. Morda je stala kje še kakšna kavarna, ki pa je takrat nisem opazila.
Skratka, med vsemi ponujenimi plažami je bila seveda zame tista peščena prava izbira. Čeprav je bila plaža polna in ležalniki zasedeni do zadnjega, tako da nisi uspel priti do njega, me to ni motilo … videla sem le peščeno plažo in turkizno morje.

Plaža v Amoopiju je bila resnično čudovita. Svetla peščena mivka se je postopoma spuščala pod morsko gladino, prekrasna barva morja pa je vabila na plavanje.
Zaradi plitvine je bilo potrebno narediti precej korakov v morje, saj je bila voda še po nekaj metrih zelo plitka. Mehka mivka se je v vodi ob vsakem koraku prijetno gnetla med prsti nog, čista voda pa je ves čas dopuščala pogled na morsko dno, kjer sem lahko videla odsev sončne svetlobe, ki se je poigravala pod vodno gladino. Voda je bila ravno prav topla (tik ob plaži morda že malce preveč ogreta), v globini pa so se občasno občutili hladnejši valovi, ki so jih prinašali morski tokovi. Mini blazinica za »lebdenje« na morski gladini je bila zame obvezen del opreme in tokrat sem jo izkoristila, kolikor se je pač dalo, ampak sonce me je sčasoma pregnalo v senco … pod ležalnik, ki pa ni bil ravno v veliko pomoč, saj je bilo pod njim prav tako zelo vrooooče.
Ob plaži je bila pokrita restavracija … seveda nabito polna, saj je bila hkrati (poleg seveda prijetno hladne pijače) tudi pribežališče pred žgočim soncem, čeprav je bilo vroče povsod … mislim resnično vroče.
Ta dan je mineval ob poležavanju in vsestranskemu srkanju opojnosti čudovitega morja. Vse skrbi so bile tisti trenutek pozabljene, obstajali so samo tisti trenutki … tisti dan, kar je seveda prijalo vsem čutom, kar jih premorem.

… več naslednji petek …

… do takrat pa prisrčen pozdrav … Ljubica

PS: Plaža je zaradi oblike zelo primerna za majhne otroke, saj se lahko igrajo v plitvini, ki je je dovolj. V odmaknjenem predelu, kjer se prične globina, pa so občasno tudi močnejši tokovi, tu pa previdnost ni odveč.

Nazaj