Category Archives: Moja potovanja

Opis osebnih izkušenj na posameznih destinacijah.

Osebna doživetja – Mesto Rodos … plaža, Mandraki

Mesto Rodos – mestna plaža ter Mandraki

Dopust si radi rezerviramo glede na naše želje… kako pač imamo namen preživeti dopustniške dni. Meni osebno je bilo vedno všeč, da so bile naše nočitve nekje v bližini kakšnega turističnega centra in po možnosti nedaleč od plaže. Na ta način se je dalo čas maksimalno najbolje izkoristiti, saj se je v tem primeru možno premikati na več različnih točk kar peš … čez dan je ustrezalo, da se ni bilo potrebno za vsako pot od plaže do sobe voziti s kakršnim koli vozilom, zvečer pa je tudi zelo ustrezalo, saj ni bilo potrebno paziti, koliko pijače boš zlil v sebe.
Vsak obisk otoka Rodos mi je predstavljal drugačno podobo tega otoka, navsezadnje sem ga čedalje bolje spoznavala. Moram pa priznati, da ob prvem obisku otoka Rodos pred davnimi leti nisem vedela nič o glavnem mestu Rodos, kakšne so na primer možnosti ogledov, pravzaprav sploh nisem vedela, da obstaja tudi stari del mesta skrit za obzidjem … no, to sem ob ponovnem obisku temeljito popravila ter se pozanimala o vsem … in tisto leto, ko sva imela rezervirano sobo v mestu Rodos, sva si uspela mesto seveda precej dobro ogledati… tako podnevi, kot tudi zvečer.

Mesto je torej razdeljeno na dva dela … na novi in stari del mesta, slednji se nahaja znotraj obzidja ogromne zgodovinske palače. Mesto Rodos ima tudi obsežno plažo, veliko pristanišče in ogledati si je možno veliko zanimivosti iz njihove zgodovine.
Naj omenim najprej plažo ….

Od najinega hotela do mestne plaže sva imela le dobrih sto metrov. Plaža ob mestu Rodos se vije okoli polotoka na skrajnem severnem koncu mesta, zahodna se imenuje Paralia, vzhodna pa Elli (na sliki levo je Elli). Ob njej se nahaja kazino, ki ga lahko vidite na zgornji sliki … in okoli polotočka stoji kar nekaj velikih hotelov (najin je bil dosti manjši v majhni ulici).
Lepo urejena plaža je delovala privlačno. Na zahodnem delu je bilo sicer bistveno manj kopalcev, saj je običajno bolj pihalo in so bili na tisti strani tudi valovi skorja dnevno, tudi tisti malo višji valovi so zalivali obalo, ampak, barva morja pa je bila ravno tam čudovite turkizno-modre barve, na vzhodnem delu pa je bila voda umirjena in primernejša za večino kopalcev.

Skratka, obširna plaža je ponujala dovolj prostora, čeprav moram priznati, da je bila na določenih točkah na vzhodnem delu zelo polna (Elli plaža). Ležalniki se lahko tukaj uporabljajo le ob plačilu (cca 10 eur za dva ležalnika s senčnikom). Na skrajnem vzhodnem delu se tik ob plaži nahajajo restavracije-kavarne, za katere pa naj rečem, da so precej drage. No ja, vsaj tista na koncu (cena je bila takrat vsaj dva krat višja kot je bila drugod). Na tem polotoku se nahaja tudi akvarij (na sliki zgoraj), ki ga pa žal nisva šla pogledat… ob naslednjem obisku ga zagotovo dam v plan.

Ob vzhodnem delu mesta se nahaja veliko pristanišče, ki je razdeljeno na več »prekatov«, če se lahko tako izrazim. Na začetku (gledano s strani plaže) je pristanišče Mandraki. Vhod v to pristanišče krasita dve skulpturi srnjadi, ki sta postavljeni na visokih stebrih.

Nekoč pred davnimi časi, govorim o obdobju nekje več kot 200 let pred našim štetjem, je na vhodu stal ogromen kip imenovan Kolos (bil je eden od sedmih čudes sveta, ki se je žal zaradi potresa že po nekaj deset letih podrl … slika levo).
Ob vhodu v pristanišče stoji še trdnjava svetega Nikolaja, malce naprej pa lahko vidimo mline, ki pa danes ne služijo več svojemu namenu.  (podrobnejše informacije o teh znamenitostih bodo v prihodnje dodatno objavljene).

V bližini tega pristanišča se nahaja več različnih zgodovinskih stavb, kipcev, cerkev, večji parkirni prostor, med vsem tem pa tudi številne manjše trgovine, tržnica ter avtobusna postaja, od koder poteka mestni promet (tudi do letovišča Faliraki) ter seveda ostale povezave za večji del otoka Rodos.

Ob pristanišču je urejen manjši sprehajalni park, ob katerem so vsaki dan stale stojnice z informacijami glede različnih enodnevnih izletov. Naju je to seveda zanimalo, tako sva se odločila kar za dva izleta… enodnevni izlet na otok Symi in nato še enodnevni izlet na otok Chalki (o teh izletih bom pisala v prihodnje).

Pot do konca pristanišča Mandraki nas že popelje do obzidja resnično ogromne palače, za katerim pa se nahaja stari del mesta… ta je seveda ob večerih zelo živahen… o tem izveste naslednjič…

… do takrat pa … prisrčen pozdrav… Ljubica

Naj dodam še to… v tem članku navajam le splošne podatke o tej destinaciji, podrobnejše informacije sledijo v splošnem opisu otoka Rodos TUKAJ…(zelo kmalu)

Tehnologija na dopustu

Dopust in sodobna tehnologija

Nedavno nazaj sem začela opisovati moja potovanja, oziroma do sedaj za začetek le lastne izkušnje glede namestitev na otok Rodos. Preden pa nadaljujem o doživljajih iz tega otoka, pa bi se dotaknila še nečesa drugega … za današnji čas zelo aktualne tematike … to je tehnologija.

Živimo v času, ko brez sodobne tehnologije preprosto ne gre več … računalniki, telefoni, tablice… te nas spremljajo na vsakem koraku in čedalje bolj smo odvisni od njih… in ko v času dopusta kam odpotujemo, nas spremljajo tudi tam, saj jih pogostokrat uporabljamo kot pripomoček pri pridobivanju raznih informacij ali za fotografiranje, pogosta pa je seveda tudi uporaba v drugačne namene, kot je recimo kontaktiranje oziroma druženje preko socialnih omrežij.

Na potovanjih čedalje pogosteje opažam, kako celotne družine svoj čas posvečajo brskanju oziroma pisanju sporočil na telefonu, čeprav sedijo skupaj, pa kljub temu ob pogledu nanje dobiš občutek, kot da niso skupaj. Glede na trenutni trend, ko smo vsi v neki naglici, ko v običajnem delovnem dnevu pogostokrat ne najdemo pravega časa ne za bližnje, ne za prijatelje in znance, se mi zdi, da bi vsaj v času dopusta lahko izkoristili vsako priložnost za medsebojna druženja, pa naj bo to kjerkoli … doma … v restavracijah ali kavarnah, medtem ko se čaka na hrano, pijačo ali kavico … med skupno vožnjo v avtomobilu … celo v čakalnicah recimo na letališču bi se lahko izkoristil čas za medsebojna druženja in sproščene pogovore.

Hja, kaj naj rečem …. po svojih opažanjih ugotavljam, da je žal veliko družin takšnih, ki se na dopustu ne posvečajo drug drugemu, skratka se ne ukvarjajo drug z drugim, „potujejo vsak zase“, “dopustujejo vsak zase”, čeprav naj bi bili skupaj in tako se na nek način člani družine še dodatno odtujujejo … meni se zdi to žalosten prizor.
Bom navedla konkreten primer. V neki restavraciji je sedela štiričlanska družina, starša in dva šoloobvezna otroka. Vsi štirje so bili “zaposleni” vsak na svojem telefonu. Od sosednje mize sem opazovala ta prizor in v vsem času, ko sva midva s partnerjem uživala ob svoji pijači in debatirala, so člani te družine sedeli kot tujci za isto mizo… brez ene same medsebojne besede ali vsaj pogleda.
Pa to ni edini primer, že mnogokrat sem opazila podobne prizore, tako družine kot tudi pare.

Tu se mi postavlja vprašanje: pa je res to potrebno?… ali so socialna omrežja oziroma osebe na drugi strani mreže, nemalokrat celo tujci, pomembnejši od ožjih družinskih članov?!? Včasih so bile družine zelo povezane med seboj, si nudile medsebojno pomoč, preživljali so veliko časa skupaj, tudi medgeneracijske povezave so bile bolj tesne, v današnjem času pa je zaradi hitrega tempa življenja v vsakdanjem življenju premalo časa in je dejansko dopust tisti edini pravi čas za druženje in preživljanje časa z družino in prijatelji, pa naj bo to na potovanju, izletu ali preprosto doma.
Sodobna tehnologija nam res olajša delo in samo življenje, ampak hkrati nas pogostokrat prikrajša za tista pristna druženja, kakršna so bila nekoč, ko smo si ob sproščenem pogovoru, smehu in neposrednem stiku, ob druženju nasploh resnično polepšali dneve.

Torej… naj nam bo sodobna tehnologija v pomoč, da si olajšamo življenje, ampak ob določenih trenutkih pa jo le dajmo malo na stran in si vzemimo čas za družinske člane ter raje osebno obiščimo prijatelje, s katerimi bi želeli karkoli deliti, kot so fotke, zgodbe, prigode ali kaj podobnega.
No ja, trenutno je sicer zaradi virusne situacije to precej omejeno, ampak bodimo optimistični in ko bo mogoče, le izkoristimo vsak čas, ki ga imamo na razpolago z našimi najbližnjimi, s prijatelji in znanci.

… bodite v družbi bližnjih in uživajte  …
… prisrčen pozdrav do naslednjič … Ljubica

Otok Rodos – osebna doživetja …Luksuzna namestitev

Naša XXL namestitev

Prejšnjič sem opisovala zmešnjave glede namestitev na otoku Rodos. Tokrat bom opisala še zadnjo med njimi …
Najino tretje letovanje na otoku Rodos se je začelo precej nenavadno. Doma sva si predhodno za to letovanje rezervirala hotel s tremi zvezdicami, ob pristanku na letališču Rodos pa sva izvedela, da ne bova v rezerviranem hotelu, vsaj prvi dan ne, ampak da nas bodo premestili drugam (bilo nas je več turistov, ki smo bili premeščeni). Predstavnica agencije nam je obrazložila, da bomo en dan v hotelu s petimi zvezdicami … vauuuu … to pa je bila izredno dobra novica. Torej, brez doplačila bomo bivali ena dan luksuzno »all inclusive« .. sva imela takrat v mislih … ampak kasneje sva bila zato toliko bolj razočarana … no, o tem malce kasneje.

Skratka … prispeli smo pred hotel. Luksuz na kvadrat bi lahko temu rekla, ko sva videla hotel in malce kasneje, ko sva vstopila v sobo (glede na plačano ceno seveda ). Soba je bila urejena z zelo izbranim okusom, v njej je bila zelo udobna široka postelja, zraven je bila prostorna luksuzna kopalnica, pogledala sva še balkon in tam naju je očaral čudovit razgled na velik del obale.

Ob pogledu na prostor sva komentirala, da bova v njem uživala le kratek čas zvečer in malce še zjutraj, kar je pravzaprav škoda… ampak, zunaj naju je vabilo morje, pred tem pa naju je čakalo že precej pozno kosilo. Ob prihodu so nam na recepciji namreč sporočili, da nas čaka kosilo ob bazenu (za našo prispelo ekipo seveda), ker se je kosilo v jedilnici pravzaprav že zaključilo. Torej, šla sva k bazenu, se malce podkrepila in šla nato raziskovat okolico.
Glede na to, da sva bivala le kratek čas v tem hotelu, sva se odločila, da se ga bova čim bolj naužila, tako sva ostala tisti dan v bližini hotela. Krasna obsežna urejena peščena plaža je bila le nekaj deset metrov vstran in naju seveda takoj zvabila k sebi, kjer sva uživala preostanek dneva.

Ko je prišel čas za večerjo, sva se pred tem šla v sobo uredit in se nato odpravila v jedilnico. Tu pa naju je čakalo spet pravo presenečenje. Hrane je bilo dobesedno v izobilju. Gledala sva naokrog in med vso ponujeno hrano, ki je bila razstavljena kot v razstavni izložbi, sva kar težko izbirala, kaj bova jedla, saj je bila želja preizkusiti čim več, ampak to žal ni šlo. Vzela sva vsega po malem (no ja, ne ravno od vsega) in ugotavljala, da hrana nima le lepega izgleda, ampak je tudi izredno okusna. Ob večerji sva resnično uživala, najine brbončice so bile namreč maksimalno aktivirane, midva pa sva predla kot kakšen mucek, ki se predaja užitkom.

Med večerjo sva ugotavljala, da se na zunanji terasi nekaj dogaja. Hotel je za tisti večer namreč organiziral grški večer in v gosteh so imeli glasbenike in plesalce, ki so naredilo pravo predstavo … na koncu pa so povabili tudi nas turiste, da se jim pridružimo ob njihovih tradicionalnih plesih. Večer je bil odličen, kjer sva uživala do konca. Nato naju je pa v sobi čakala udobna postelja, v kateri sva res odlično spala.

Zjutraj sva si privoščila obilen zajtrk … seveda ob ogromni ponudbi… in ker smo imeli do našega odhoda še nekaj časa, sva šla seveda takoj še malce naokoli, kovčke sva imela namreč že … oziroma še vedno pripravljene. Prišel je čas odhoda iz tega čudovitega hotela.
Naša skupinica se je že zbirala pred hotelom in čakala na prevoz. Po nas so prišli taksisti in nas zapeljali do našega hotela … tistega, ki smo ga dejansko rezervirali … tu pa naju je čakalo razočaranje, morda tudi zato, ker sva se zadnjih 24 ur razvajala v luksuznem hotelu. Na recepciji so nam najprej zamenjali zapestnice za »all inclusive« ponudbo, kjer so nam udobno zapestnico zamenjali s trdo plastično… no, to je to, kar sva rezervirala, sva komentirala, kasneje ob pogledu na sobo, posteljo in kopalnico pa sploh nimam besed… razočaranje na celi črti.
Med vsemi hoteli s tremi zvezdicami, v katerih sva do sedaj na grških otokih bivala, je bil ta najslabši ali pa so nam dodelili najslabše sobe, glede na to, da so nas dan prej razvajali. Moralo bi biti obratno.. zadnji dan bi morali bivati v luksuznem hotelu, pa bi bil krasen zaključek dopusta.
Skratka … najina rezervacija je bila pač v tem hotelu. Vse do zadnjega dne najinega dopusta se nikakor nisva mogla navaditi na tisto sobo, zaradi slabe postelje namreč tudi spanje ni bilo ravno najbolj prijetno. Tolažila sva se, da imava vsaj klimo, s katero sva si vsaj malce ohlajala sobo, sicer bi bilo vroče … in še enkrat vroče. Ampak najino razočaranje ni bilo le pri sobi, tudi hrana je bila grozna. Predstavljajte si … zajtrk jeste v luksuznem hotelu, v veliki restavraciji, kjer je ogromna ponudba odlično pripravljene hrane … potem pa isti dan sedete ob kosilu v natrpani jedilnici, kjer si lahko komaj namestiš stol, saj stoji sosednja miza že kar zraven … in kjer ti ob pogledu na hrano, ki jo vidiš v vitrini, iz katere ti strežejo, že zaradi izgleda samega nekako mine želja po čemerkoli. Nekaj sva sicer vzela, da bi vsaj poskusila, v upanju, da bo morda okus boljši od izgleda, ampak na koncu je večino tudi ostalo na krožniku, saj je bilo vse brez okusa. Preizkus sva naredila še z večerjo, bila je za spoznanje boljša … ali pa se nama je samo zdelo (morda so medtem zamenjali kuharja).
Na koncu sva ostala v najinem hotelu bolj kot ne le na zajtrkih. Bom pa priznala, da je bil hotelski bazen soliden, zadnji večer pred najinim odhodom pa so tudi tu organizirali grški večer. Ni bil takšen kot v predhodnem hotelu, dogajalo pa se je vendarle in bilo kar zabavno.

Doživetja so včasih res kar pestra, ampak žal se tudi to dogaja. V enajstih letih potovanj po grških otokih je bila ta najslabša verzija (prvi dan tega dopusta je seveda izvzet).
Toliko za danes … se beremo naslednjič …
… do takrat pa … prisrčen pozdrav od Ljubice